Skupna izjava njegove svetosti papežaFrančiška in njegove svetosti Karekina II. v Ečmiadzinu, v Republiki Armeniji

Midva, papež Frančišek in Karekin II., katolikos vseh Armencev, povzdigujevasvoje misli in svoji srci v zahvali Vsemogočnemu za trajno in vedno večjobližino v veri in ljubezni med apostolsko armensko Cerkvijo in katoliškoCerkvijo v njunem skupnem pričevanju za evangeljsko oznanilo v svetu, ki gatrgajo spori in ki si želi utehe in upanja. Hvaliva presveto Trojico, Očeta,Sina in Svetega Duha, da nama je dovolila to srečanje v svetopisemski deželi obgori Ararat, ki se vzpenja, kakor da bi nas hotela spomniti, da bo Bog vednonaše varstvo in upanje. V duhu se rada spominjava, da je leta 2001, ob 1700.obletnici razglasitve krščanstva za armensko vero, sveti Janez Pavel II.obiskal Armenijo in bil priča nove strani prisrčnih in bratskih odnosov medapostolsko armensko Cerkvijo in katoliško Cerkvijo. Hvaležna sva za milost, dasva bila skupaj pri slovesnem bogoslužju v baziliki svetega Petra v Rimu 12.aprila 2015. Tedaj sva se zavezala, da se bova upirala vsaki oblikidiskriminacije in nasilja. Obudila sva spomin na žrtve tistega poboja, ki ga jeSkupna izjava njegove svetosti Janeza Pavla II. in njegove svetosti KarekinaII. označila kot »uničenje milijona in pol armenskih kristjanov, ki ga nasplošno opredeljujejo kot prvi genocid 20. stoletja« (27. september2001).

Hvaliva Gospoda zadejstvo, da je krščanska vera danes ponovno odločilna resničnost v Armeniji inda armenska Cerkev nadaljuje svoje poslanstvo v duhu bratstva in sodelovanjamed Cerkvami ter podpira vernike pri graditvi sveta solidarnosti, pravičnostiin miru.

Na žalost pa smopriče neizmerne tragedije, ki se dogaja pred našimi očmi: neštete nedolžneosebe so ubite, izgnane ali prisiljene v boleč in negotov odhod iz domovinezaradi narodnih, političnih in verskih sporov na Bližnjem Vzhodu in drugihkrajih sveta. Zaradi tega so narodne in verske manjšine postale predmetpreganjanj in okrutnih ravnanj; na žalost je takšno trpljenje zaradi verskepripadnosti postalo vsakodnevna resničnost. Mučenci pripadajo vsem Cerkvam,njihovo trpljenje je »ekumenizem krvi«, ki presega zgodovinske ločitve medkristjani in vse nas kliče k prizadevanju za vidno edinost med Kristusovimiučenci. Na priprošnjo svetih apostolov Petra in Pavla, Tadeja in Jerneja skupajmoliva za spremembo srca v vseh tistih, ki zagrešijo takšne zločine, in vtistih, ki so zmožni ustaviti nasilje. Poglavarje narodov prosiva, najprisluhnejo prošnji milijonov ljudi, ki hrepeneče pričakujejo mir in pravičnostna svetu, ki prosijo za spoštovanje tistih pravic, ki jim jih je podelil Bog,in ki nujno potrebujejo kruha, ne orožja. Na žalost doživljamo preganjanje verein verskih vrednost na fundamentalističen način, s katerim opravičujejoširjenje sovraštva, diskriminacije in nasilja. Opravičevanje takšnih zločinovna temelju verskih idej je nesprejemljivo, ker »Bog ni Bog nereda, ampak miru«(1 Kor 14,33). Poleg tega je spoštovanje verskih razlik nujen pogoj za mirnosobivanje različnih narodnih in verskih skupnosti. Prav zato ker smo kristjani,smo poklicani, da iščemo in uveljavljamo poti sprave in miru. Ob tem izražavatudi svoje upanje za mirno rešitev vprašanj, ki se tičejo Gorskega Karabaha.

Jezus je učil svojeučence: »Bil sem lačen in ste mi dali jesti, bil sem žejen in ste mi dali piti,bil sem tujec in ste me sprejeli, bil sem nag in ste me oblekli, bil sem bolanin ste me obiskali, bil sem v ječi in ste prišli k meni« (Mt 25,35-36). Ob tehJezusovih besedah prosiva vernike naših Cerkva, naj odprejo svoja srca in svojeroke žrtvam vojne in terorizma, beguncem in njihovim družinam. Na kocki je samsmisel naše človečnosti, naše solidarnosti, sočutja in velikodušnosti, ki gamoremo izraziti ustrezno samo z neposredno in dejansko porabo virov.Priznavava, da je bilo vse to že storjeno, a poudarjava, da se še veliko večzahteva od odgovornih v politiki in od mednarodne skupnosti, zato  da bizagotovili pravico vseh ljudi do življenja v miru in varnosti, da bi podprlipravno državo, da bi zavarovali verske in narodne manjšine, da bi se boriliproti trgovanju in tihotapstvu z ljudmi.

Sekularizacijaobsežnih področij družbe, odtujevanje družbe od duhovnega in Božjega neizogibnoprivede do razčlovečenega in materialističnega gledanja na človeka in družino.V tem pogledu sva zaskrbljena zaradi krize družine v mnogih deželah. Apostolskaarmenska Cerkev in katoliška Cerkev imata isti pogled na družino, utemeljeno nazakonski zvezi, ki je dejanje zastonjske in zveste ljubezni med možem in ženo. 

Z veseljempotrjujeva, da sva kljub obstoječim ločitvam med kristjani, jasneje doumela, daje veliko več tega, kar nas združuje, kakor tistega, kar nas ločuje. To jetrden temelj, na katerem se bo razodevala enost Kristusove Cerkve po Gospodovihbesedah: »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). V preteklih desetletjih so odnosi medapostolsko armensko Cerkvijo in katoliško Cerkvijo uspešno vstopili v novoobdobje, ki ga krepijo naše vzajemne molitve in naše skupno zavzemanje zapremagovanje sedanjih izzivov. Danes sva prepričana o ključni pomembnosti, darazvijamo te odnose, se lotevamo globokega in odločnejšega sodelovanja ne samona teološkem področju, ampak tudi v molitvi in dejavnem sodelovanju na ravnikrajevnih skupnosti, da bi dosegli polno občestvo in dejanske izraze enosti.Svoje vernike spodbujava, naj složno delajo za uveljavljanje krščanskih vrednotv družbi in naj učinkovito prispevajo k izgradnji družbe v pravičnosti, miru inčloveški solidarnosti. Pred nami je odprta pot sprave in bratstva. Sveti Duh,ki nas vodi v popolno resnico (prim. Jn. 16,13), naj podpira vsako pristnoprizadevanje za graditev mostov ljubezni in občestva med nami.

Iz Ečmiadzinavabiva vse naše vernike, da se nama pridružijo v molitvi, kakor je molil svetiNarzes: »Veličastni Gospod, sprejmi ponižne prošnje svojih služabnikov indobrohotno usliši naše molitve na priprošnjo svete Božje Matere, svetega JanezaKrstnika, svetega Štefana prvega mučenca, svetega Gregorija Razsvetljitelja,svetih apostolov, prerokov, »Božjih« svetnikov, mučencev, očakov, puščavnikov,devic in vseh svojih svetnikov v nebesih in na zemlji. Tebi, nedeljiva SvetaTrojica, bodi slava in čast na vekov veke. Amen«.

Sveti Ečmiadzin, 26. junija 2016

Njegova svetost Frančišek  Njegova svetost Karekin II.


Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / ANSA