Upravni odbor Prešernovega sklada je prekinil tradicijo zadnjih let, ko smo o nagrajencih izvedeli na sami Prešernovi proslavi na večer pred kulturnim praznikom 7. februarja, o nagrajencih so letos javnost obvestili že slab mesec pred dogodkom. Velika nagrajenca sta slikarka Metka Krašovec in prevajalec Aleš Berger, nagrajenci Prešernovega sklada pa so skladateljica Nina Šenk, klarinetist, multiinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, ilustrator Tomaž Lavrič ter arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič.

Metka Krašovec ima mesto takoj za Ivano Kobilico

Akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec bo prejela nagrado za izjemen in prepoznaven slikarski opus, ki je, kot so zapisali v utemeljitvi, hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti. »Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilico. Je tudi ena redkih slovenskih likovnih umetnikov, ki je z besedilom, ki ima naslov Ogledalo, čas, našemu prostoru dala eno redkih, čudovitih besedil umetniške samorefleksije.« Rodila se je leta 1941 v Ljubljani. Diplomirala je leta 1964 na ljubljanski likovni akademiji iz slikarstva pri Gabrielu Stupici. Izpopolnjevala se je v ZDA in Veliki Britaniji. Leta 1977 se je zaposlila na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, od leta 1991 do upokojitve 2008 je bila redna profesorica za slikarstvo in risanje. Od leta 2015 je članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2012 so v Moderni galeriji pripravili retrospektivno razstavo njenih del.

Aleš Berger, prevajalec Ilustriranega Svetega pisma

Prevajalec, kritik in dolgoletni urednik Aleš Berger je s svojo raznovrstno jezikovno dejavnostjo in s celostnim pogledom na jezik neprecenljivo obogatil slovenski umetnostni in kulturni prostor.

»Njegov prevajalski opus je impozantno avtorsko delo. Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik. Slovenskim bralcem je ponudil premišljene, briljantno izbrušene in duhovite prevode cele vrste ključnih avtorjev univerzalne književnosti,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Berger, ki je lani dopolnil 70 let (ob tej priložnosti je bil z njim objavljen pogovor v prilogi Družine Slovenski čas), je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine leta 1970 na ljubljanski filozofski fakulteti. Deloval je kot novinar in kot urednik za prevodno književnost. »V svoji dolgi karieri je ustvaril obsežen prevajalski opus in prav njemu se moramo zahvaliti, da so v slovenščini dostopna marsikatera francoska in španska dela.« V poznih petdesetih letih je začel tudi sam pisati leposlovje. »Pravijo, da je v vsakem prevajalcu potuhnjen in nerealiziran pisatelj. Mogoče se je skrival tudi v meni. Ne rečem, da sem zdaj pisatelj. Še zmeraj sem bolj prevajalec. Nekoč me je prijelo, da bi skušal stvari formulirati še na kakšen drug način, in sem se opogumil. Najprej sem svoje pisanje pokazal kakšnemu prijatelju ali ga kam poslal, potem pa sem dobil spodbudo, da sem nekaj naredil,« je ob lanskem jubileju o prehojeni poti razmišljal Berger, ki še vedno prevaja: za založbo Družina je v zadnjih dveh letih prevedel pesniško zbirko francoskega pesnika, jezuita Jeana Mambrinoja Belo brezno, lani pa je prevedel 35 zgodb Stare zaveze Ilustriranega Svetega pisma.