Zapri
Iskanje

Slon in njegov jezdec

Za vas piše:
Ožbej Peterle
Objava: 23. 01. 2022 / 00:30
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 19.01.2022 / 10:35
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Slon in njegov jezdec

Slon in njegov jezdec
Ožbej Peterle. FOTO: Osebni arhiv
Prosim vas, da najprej odgovorite na preprosto računsko nalogo: sir in kruh staneta 1,10 evra. Sir je en evro dražji od kruha. Koliko stane kruh?

Verjetno ste kot iz topa intuitivno izstrelili, da kruh stane 10 centov. Več kot polovica študentov Harvarda in MIT oziroma 80 odstotkov študentov manj prestižnih ameriških univerz je odgovorilo isto. Odgovor je seveda napačen. Kruh stane pet centov.

98 odstotkov operacij naših možganov deluje nezavedno, pravi ameriški profesor George Lakoff v knjigi Political mind. Nezavedne misli so refleksne, avtomatske in nekontrolirane za razliko od zavednih misli, ki jih lahko reflektiramo. 

Če si sposodimo prispodobo Jonathana Haidta, ki pravi, da je odnos med zavednim in nezavednim kot odnos jezdeca in slona; jezdec že ima določen nadzor, vendar če se slon nagne na eno stran, jezdecu ne preostane drugega, kot da mu sledi. To pomeni, da se naši možgani odločajo o veliko stvareh, ki jih sami ne moremo reflektirati, torej brez naše vednosti.

Čustva so v veliki meri pri prepričevanju volivcev ključna.

Razprava o razmerju med razumom in čustvi je stara, kot je stara filozofija. Večina politikov se danes zaveda, da razsvetljenski odnos do razuma, ki pravi, da je razum zavesten, univerzalen, logičen, brez čustev in vrednostno nevtralen, ne prinaša veliko političnih točk. 

Tisti, ki mislijo, da je vse, kar je treba narediti za uspešen nastop na volitvah, to, da naštejejo resnična dejstva, kar bo kakopak dovolj, da prepričajo razumne oziroma razsvetljene volivce, se globoko motijo. 

Nasprotno, čustva so v veliki meri pri prepričevanju volivcev ključna. V političnem diskurzu se uporablja veliko čustveno zaznamovanih besed, besed, ki želijo narediti ravno to – vplivati na naša čustva. 

Letos imamo v Sloveniji super volilno leto. 

Če v stavku uporabim besede, kot so denimo: fašist, komunist, Janša, Kučan, privatizacija, levi fašist, homofob, domobranec, ali kot se zadnje čase prek Hribarjev ponovno vrača klerikalizem, sama vsebina v veliki meri niti ni pomembna. Te besede sprožijo miselne okvire, ki so v nas že globoko zasidrani. Gre za način, kako v nas podzavestno vplivati na slona. V nas se sproži reakcija. Avtomatsko. Refleksivno.

Letos imamo v Sloveniji super volilno leto, saj bomo imeli kar troje volitev. Do državnozborskih je manj kot sto dni. Prihaja čas kampanje, kjer nas bodo politiki iz vseh smeri zasuvali s slogani in nas prepričevali, zakaj so boljši kot drugi. 

Želim vam, da boste pri obravnavi informacij, sloganov in prepričevanj čim večkrat v vlogi zavestnega jezdeca in se ne boste nagibali samo tako, kot se nagiba slon.


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (3/2022). 

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh