Slovenija prvič praznuje dan lipicanca
Slovenija prvič praznuje dan lipicanca
Datum 19. maj ni izbran naključno – prav na ta dan leta 1580 je bil podpisan dokument, s katerim je bila ustanovljena Kobilarna Lipica. Ta danes velja za najstarejšo delujočo kobilarno na svetu, ki neprekinjeno deluje že več kot štiri stoletja.
Kobilarna Lipica svoj uspeh pripisuje pomenu odnosa med človekom in konjem. FOTO: FB Kobilarna Lipica - Lipica Stud Farm
Stoletja tradicije in ponosa
»Lipicanec je eden najprepoznavnejših simbolov slovenske kulturne dediščine, nacionalne identitete in zgodovinske kontinuitete, katere pomen že stoletja presega državne meje. Predstavlja eno redkih slovenskih kulturnih in naravnih dediščin, ki je dosegla svetovno prepoznavnost ter trajno zaznamovala evropski in svetovni kulturni prostor,« so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Njegov pomen je bil dodatno potrjen leta 2022, ko je bila tradicija reje lipicancev vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Lipicanec povezuje kobilarne po svetu
Pomembno vlogo pri ohranjanju pasme ima tudi mednarodno združenje Lipizzan International Federation (LIF), ustanovljeno leta 1986 prav v Lipici. »Združenje še danes povezuje kobilarne, rejske organizacije in strokovne institucije iz številnih držav ter skrbi za dolgoročno ohranjanje lipicanca kot ene najstarejših pasem konj na svetu,« poudarjajo na ministrstvu.
FOTO: FB Kobilarna Lipica - Lipica Stud Farm
Lipicanec več kot le pasma konja
Ob prvem dnevu lipicanca je ministrica Mateja Čalušić predstavila pomen tega priznanja: »Predstavlja pomemben mejnik v prizadevanjih za sistemsko varovanje in promocijo enega najprepoznavnejših simbolov slovenske kulturne dediščine. Ponosna sem, da je do tega priznanja prišlo v aktualnem mandatu, kar potrjuje zavezanost ohranjanju lipicanca kot simbola narodne identitete in njegovega mednarodnega pomena.«
Ob tem poudarjajo, da lipicanec za Slovence pomeni mnogo več kot le pasmo konja. »So simbol narodnega ponosa, kulturne identitete in dediščine, globoko zasidrane v slovenski zgodovinski zavesti in kolektivnem spominu,« so zapisali.



