Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slovenska avtomobilska industrija na prelomni točki

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 28. 07. 2022 / 08:02
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.07.2022 / 08:12
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Slovenska avtomobilska industrija na prelomni točki

Slovenska avtomobilska industrija na prelomni točki
Evropska unija in Slovenija sta na pragu zelene in digitalne avtomobilske preobrazbe. FOTO: Pexels
Avtomobilska industrija ustvarja pomembno dodano vrednost in zaposluje več kot 40.000 ljudi. »Je na prelomni razvojni točki, tako z vidika zelenega in digitalnega prehoda kot tudi sprememb na področju energetike na globalnih trgih zaradi posledice vojne v Ukrajini,« ocenjuje minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han.

Predstavniki avtomobilske industrije so na srečanju z ministrom Hanom med drugim predstavili vizijo prihodnjega razvoja avtomobilske industrije ter projekt »GREen MObility«, ki ga vodi ACS, Slovenski avtomobilski grozd.

Kaj je projekt »GREen MObility«?

GREMO je inovacijska platforma slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije, ki v ospredje postavlja zeleno in digitalno preobrazbo avtomobilske industrije.

Iniciativo GREMO so ministru Hanu predstavili direktorica GIZ ACS Tanja Mohorič, direktor Hidrie Holding Iztok Seljak, Radovan Bolko iz Kolektorja ter direktor Domela Matjaž Čemažar. FOTO: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Predlagali so nadaljnje usklajeno sodelovanje ter podporo različnih akterjev na ravni države, gospodarstva in znanosti. Pri tem so izpostavili potrebo po bolj ciljnem in prilagojenem sofinanciranju in načinu izvajanja razvojnih projektov, ki bodo bolj naslavljali specifike avtomobilske industrije.

Han: Podporo projektu je smiselno iskati širše na ravni vlade

Minister Han je poudaril pomen proaktivnosti avtomobilske industrije in projekta GREMO: »Na ministrstvu prepoznavamo projekt kot pomemben z vidika avtomobilske industrije, dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, zaposlenosti in nenazadnje tudi davkov in prispevkov, ki se bodo dolgoročno vračali v proračun. Smiselno je, da bi pravne in finančne možnosti podpore projektu in avtomobilski industriji iskali širše na ravni vlade, torej v okviru večih za to pristojnih resorjev.«

Avtomobilska industrija ima v Sloveniji 10-odstoten delež v BDP

Avtomobilska industrija v Sloveniji ima pomemben status tehnološko razvojnih prebojnikov, ki se vključujejo v globalne verige avtomobilske proizvodnje, poudarjajo na gospodarskem ministrstvu: »Zaradi ključne usmeritve EU in Slovenije v zeleni prehod je tudi v avtomobilski industriji potrebno razvoj premakniti v smeri električne mobilnosti in razvoja baterij.«

Delež bruto domačega prihodka avtomobilske industrije na nivoju EU presega sedem odstotkov, v Sloveniji celo deset odstotkov.

Večina slovenskih dobaviteljev izvozno usmerjenih

V Sloveniji v segmentu avtomobilske industrije deluje skoraj 300 podjetij. Njihovi celotni prihodki znašajo štiri milijarde evrov. Ta industrija prestavlja deset odstotkov slovenskega BDP. »Dobavitelji v tej industriji so v 80 odstotkih izvozniki. Trenutno je z avtomobilsko industrijo neposredno in posredno povezanih okoli 40.000 delovnih mest.«

Lani v Sloveniji prodanih 1689 električnih avtomobilov

Po podatkih AMZS je bilo v Sloveniji leta 2021 prodanih le 1689 električnih avtov, kar pomeni le 3,13-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili. Na naše vprašanje, s katerimi spodbudami bo država skušala doseči povečanje prodaje električnih avtomobilov, so z ministrstva za infrastrukturo odgovorili: »Država bo nadaljevala s spodbudami za nakup brezemisijskih vozil prek Eko sklada in iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Poleg tega bo iz sredstev EU in z lastno udeležbo spodbujala razvoj javne infrastrukture za oskrbo prometa z alternativnimi gorivi, zlasti elektriko pa tudi vodikom. V veljavi pa so tudi spodbudni davčni ukrepi za brezemisijska vozila.«

Prelomno leto 2035

Glede na cilj EU, da države članice do leta 2035 dosežejo brezemisijsko cestno mobilnost, kar v praksi pomeni, da bo po tem letu prepovedana prodaja novih vozil z motorji na notranje izgorevanje v EU, se pojavlja vprašanje, ali je ta cilj Slovenija sposobna doseči in kako bo z nadaljnjim vlaganjem v električno polnilno infrastrukturo.

Ocenjujemo, da je obstoječa mreža javne polnilne infrastrukture za osebna električna vozila v RS trenutno še zadošča potrebam, se pa zavedamo, da jo bo potrebno z razmahom električne mobilnosti še nadgraditi. (Ministrstvo za infrastrukturo RS)

»Sredstva za vzpostavljanje polnilne infrastrukture za električna vozila so v finančni perspektivi 2021-2027 na voljo prek instrumenta »Načrt za okrevanje in odpornost« (NOO) v višini 7,75 milijona evrov, prek evropske kohezijske politike za mestne občine prek celostnih teritorialnih naložbo ter tudi za ostale lokalne skupnosti (program EKP 2021-2027 in višina predvidenih sredstev še nista potrjena), prek Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) – prijava na agencijo CINEA (European Climate, Infrastructure and Environment Executive Agency), prav tako pa bodo na voljo tudi proračunska sredstva, kjer pa višina še ni določena,« še pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu.

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo

Povezano potovanje

Po Plečnikovi Ljubljani

Z umetnostnim zgodovinarjem Klemnom Koširjem

Število dni

1

Naslednji termin

19.02.2023

Nalaganje
Nazaj na vrh