Koroški koledar 2026 zajema poljudnoznanstvene prispevke, povezane s Koroško, s poudarkom na »duhu časa«, v katerem živimo.

Vsi in vse smo Peršman

Objavili so prispevek Spomenke Hribar Koroška, zibelka slovenstva. Eva Hartmann in Simon Urban sta prispevek naslovila Spominjanje med preteklostjo in prihodnostjo razmišljanja o spominski kulturi na Koroškem osemdeset let po koncu druge svetovne vojne.

Ana Grilc je napisala agitko Vsi in vse smo Peršman. V njem piše o Antifašističnem taboru na domačiji (muzeju) Peršman, o policijski akciji proti udeležencem tabora, o Antifi, o zamenjavi vlog storilca in žrtve, o grozljivosti desničarjev proti grožnji levičarskega ekstremizma (kot da je nekdo kar tako »desničar«). In o »posledicah«.

Ja, kakšne so (že bile) in bodo posledice. Na videz naj bi veliko pomembnih oseb akcijo policije pri Peršmanu obsojalo. Tudi med vodilnimi v slovenski skupnosti, v politiki in v medijih. »Mlade« in njihov protifašizem, Antifašistični tabor in Antifo zagovarjajo zaradi precej nasilnega nastopa policije. Eni to počnejo iz prepričanja, eni pa s stisnjenimi zobmi, češ to so »mladi«, ti so povečini radikalni v stališčih, saj se bodo z leti obrusili. Toda še več: ti »mladi« so študenti, izobraženci, »naša« (Slovencev na Koroškem) prihodnost, malo nas je, čedalje manj, slovenstvo slabi in izginja, tudi mladih, ki bi bili nosilci slovenstva na Koroškem je malo – zato jih ne smemo kritizirati, da ne izgubimo še teh ...

»Antifašisti« škodijo predvsem slovenski manjšini

Seveda, toda to še ne pomeni, da je vse v redu z njihovim »antifašizmom«. Pred tem, da so že dalj časa levičarsko radikalizirani z ideologijo Antife in da se s tovrstnimi »antifašističnimi« tabori še bolj radikalizirajo, si zatiskajo oči (iz pred tem navedenih razlogov). Pri tem pa »pozabljajo«, da se pred to radikaliziranostjo nekateri čutijo ogroženi in zgroženi. Mahanje z rdečo zvezdo, jugonostalgija in pisanje »anfifašističnih« gesel po zidovih Celovca ima nemajhne učinke. Skratka, s tem početjem »mladi« »antifašisti« škodijo predvsem slovenski manjšini. Namesto da bi bili domoljubni in bi izražali slovenstvo, izkazujejo in si prizadevajo za Antifa ideologijo.

Kakšen program so imeli pri Peršmanu je aktivitska Mira Gabriel razkrila v pogovoru za Novi Matajur.

Urška Savič, Potrebujemo pogumno politiko, katere del hočemo biti tudi sami, Koroška, Peršman, Mira Gariel, Novi Matajur, 6. 8. 2025

Koledar in Rastje sta predstavila Lidija Golc in Aljaž Pestotnik (urednik Rastja). FOTO: Ivo Žajdela

Prežihov Voranc kot vrhunski pripovedovalec

Jože Messner je pod naslovom Osrečujoči okus solidarnosti napisal razmišljanje ob 50. obletnici ustanovitve Solidarnostnega komiteja (o solidarnostnem gibanju s koroškimi Slovenci ob nacionalističnih izpadih avstrijskih Nemcev proti njim).

Objavili so tudi prispevek Boža Repeta Uspeh na lestvicah, neuspeh v razvoju, »zgodbo« slovenske tranzicije.

Jože Strutz je napisal prispevek Prežihov Voranc kot vrhunski pripovedovalec in njegov vpliv na avstrijsko-koroško literaturo. Andrej Leben je prikazal dela Prežihovega Voranca v nemških prevodih. Janez Vrečko je objavil prispevek Kosovelova pesem št. X ali predavanje o človečanskih idealih. Bogomila Kravos je avtorica prispevka Slovensko gledališče v Trstu (ob 120. obletnici začetka rednega delovanja). Julija Schellander Obid je prikazala podelitev častnega znaka dežele Koroške Trude Wieser Moschitz. Objavili so pregled gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni 2024–2025. Koledar so ilustrirali s podobami skulptur kiparja Alberta Mesnerja (1959).

Lidija Golc o zgodovinarju Francu Grafenauerju

V literarno-esejističnem zborniku Rastju (št. 19) so objavili razmišljanje Karla Vouka, kuratorja razstave Si vis pacem ... Pesmi so objavili Lev Detela, Lidija Golc, Ivanka Kamuš, Šejla Silić, Franci Serajnik, Jan Šeberle, Jože Strutz in Vera Wutti Incko. Avtorji proznih prispevkov so: Stefan Feinig, Bojan Schnabl, Jože Strutz in Vincenc Gotthardt.

Lidija Golc je pod naslovom Očku za rešetko se oko solzi, o ljubljeni družini že dolgo ni vesti napisala zelo lep domoljubni prispevek o dedu Franju Grafenauerju (zgodovinarju Francu Grafenauerju, 1894–1956). Simon Urban je svoj esej naslovil Kćrnten / Koroüka – always the same?!, piše o velikonemških pritiskih na koroške Slovence. Pri tem ne ve nič o tem, da »antifašizem« »mladih« iz Kluba slovenskih študentov na Dunaju pomembno prispeva k odnosu večinskega naroda proti (slovenski) manjšini.

Slovenska prosvetna zveza je izdala tudi dvojezično slikanico za otroke Hiša z odprtimi vrati (Das Haus mit der offenen Tür), ki jo je napisala Nadja Pörtsch, ilustrirala pa Maja Lubi.