Koroška, Peršman, Sadovnik: Vdrli so na zgodovinsko globoko ranjen in simbolen kraj
Koroška, Peršman, Sadovnik: Vdrli so na zgodovinsko globoko ranjen in simbolen kraj
Iz kluba so za STA pojasnili, da je policija »brez provokacije vdrla v tabor in popisala vse prisotne«, ki pa naj bi po besedah Policijske uprave avstrijske Koroške ovirali postopke, se uprli in može postave tudi fizično napadli. Razmere naj bi se dodatno zaostrile, ko so organi pregona skušali vstopiti v Peršmanov muzej, kar naj bi jim udeleženci tabora poskušali preprečiti. Dogodek so poleg zamejskih Slovencev ostro obsodili tudi na ministrstvih za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za zunanje zadeve, na katerem so napovedali diplomatsko noto.
Simbolen kraj za spominjanje, žalovanje in soočanje s preteklostjo
Župan Globasnice in predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je v javnem zapisu pojasnil, da so ga v nedeljo telefonsko obvestili o obsežni policijski akciji zaradi upravnih prekrškov na Peršmanovem domu. Po pripovedovanju naj bi bilo na kraju sedem službenih vozil, nad 30 (deloma težko oboroženih) policistk in policistov, policijski helikopter, droni, enota s psi. Vdrli so na kraj, ki ni le zgodovinsko globoko ranjen, marveč tudi simbolen za spominjanje, žalovanje in soočanje s preteklostjo, je izpostavil.
Poziv oblastem
»Mrzel srh me je spreletel, ko sem bil o tem obveščen. Ostal sem brez besed – in še vedno sem. Ko sem v ponedeljek prispel na Peršmanov dom, so mi po licih tekle solze. Je bilo res treba ta poseg izvesti na tako nesenzibilen način? Je bil v tej obliki sploh upravičen – in vse to 80 let po pokolu na Peršmanovem domu!« je bil v odzivu oster Sadovnik, ki oblasti poziva, naj razjasnijo akcijo v celoti in pregledno, z vsemi njenimi razlogi in ozadji, ter pojasnijo, kako je lahko prišlo do tako obsežnega posega na kraju spomina.
Pred 80 leti ustreljenih 11 oseb
Peršmanova domačija je, kot mnoge druge kmetije v okolici, simbol odpora proti nacizmu. Tik pred koncem vojne, 25. aprila 1945, so pripadniki SS in policijskega polka 13 na njej izvedli pokol, ki ga je vodil poročnik Josef Reischl: ustrelili so 11 oseb, pripadnice in pripadnike družin Sadovnik in Kogoj, zato se je nedeljsko dogajanje župana Globasnice še bolj osebno dotaknilo. To je bil eden zadnjih nacističnih zločinov nad Slovenci na avstrijskem Koroškem.
Do obsodb ni prišlo
Družini Sadovnik in Kogoj, znani po podpori partizanom, sta se zvečer vrnili na domačijo, kjer so jih napadalci zverinsko pobili (nekatere so ustrelili in druge žive zažgali v ognju, ki so ga sami zanetili), trije otroci pa so pobegnili v gozd in preživeli. Po vojni so med preiskavami identificirali 49 vpletenih oseb, vendar pa do obsodb ni prišlo nikdar. Avstrijska sodišča so postopke ustavila z izgovorom, da za sojenje ni bilo pravne podlage. Preživele otroke so zasliševali, a ključni osumljenci niso nikoli sedli na zatožno klop.
Diskriminacija močno prisotna še danes
Danes je Peršmanova domačija muzej, eden najpomembnejših spominskih krajev partizanskega upora proti nacizmu, kraj spominjanja na preganjanje in deportacije koroških Slovenk in Slovencev v času nacizma. Zločin na njej pa ostaja simbol sistematične represije nad Slovenci na Koroškem, ki traja že stoletja – tudi po vojni. Jezikovna, gospodarska in kulturna diskriminacija je močno prisotna še danes, opozarjajo številni raziskovalci in predstavniki slovenske manjšine.
Nesorazmeren, nespoštljiv in vnovič travmatizirajoč ukrep
Župan Sadovnik kot potomec na Peršmanovem domu umorjene družine Sadovnik in kot nekdo, ki že vrsto let skupaj z najvišjimi političnimi predstavnicami in predstavniki republike sooblikuje spominska obeležja, dojema ta poseg zaradi domnevnih upravnih prekrškov kot nesorazmeren, nespoštljiv in vnovič travmatizirajoč, saj takšno ravnanje odpira stare rane in omaja njegovo zaupanje – ne zgolj v senzibilnost državnih organov, marveč tudi v iskrenost spominjanja na zločine nacionalsocializma.
Globoko zasidrana travma
»Travma je globoko zasidrana. Do tretje generacije potomci trpijo zaradi strahov in občutkov manjvrednosti, veliko jih o tem sploh ne govori. Nihče si ne more predstavljati, kaj takšen dogodek sproži v nas, potomcih. Zato je dostojno spominjanje še toliko pomembnejše – skupaj z jasnim in vidnim priznanjem republike uporu koroških Slovenk in Slovencev, ki je še vedno v veliki meri izrinjen iz kolektivnega spomina družbe,« je v javnem zapisu podčrtal Bernard Sadovnik.
O Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju in njihovi jugonostalgiji smo pred letom in pol pisali TUKAJ.
Tete, strici in bratranci
Pri tem Peršmanovo domačijo – kraj odpora, zatočišče partizank in partizanov, simbol solidarnosti, poguma in upanja – izpostavlja tudi kot kraj njegove družinske bolečine, kajti med tam 25. aprila 1945 brutalno umorjenimi (med njimi je bilo 7 otrok) in tudi med tistimi, ki so ta pokol preživeli, so bili pripadniki njegove družine – njegovi tete, strici in bratranci. »Njihova imena me spremljajo vse življenje, ne kot abstraktna zgodovina, temveč kot globoka, z ranami posejana resničnost,« je poudaril.
Ne proti nekomu, temveč za skupno prihodnost
»Peršmanova domačija živi – v našem spominu, pripovedi, muzeju, glasovih nas potomcev, v vseh tistih, ki ne želijo in ne morejo pozabiti resnice. Zame kot potomca je spomin globoko osebno poslanstvo, ki se mu že dolga leta z vsem prepričanjem posvečam. Ne iz nostalgije, temveč iz globoke odgovornosti; ne proti nekomu, temveč za našo skupno prihodnost. Kajti kar se je zgodilo tu, se ne sme nikoli več ponoviti in tega se nikoli več ne sme relativizirati, zmanjševati in še manj zamolčati.«
Neideološko vprašanje
Sadovnik je v osebnem pogovoru nedavno ministrico za pravosodje izrecno prosil, naj avstrijsko sodstvo končno omogoči postopek, ki bo sodno zaključil grozovit pokol. Po njegovem sta potrebna ponovna obravnava in pogum za jasno obsodbo, kar je pravosodje v Avstriji dolžno žrtvami in tudi potomcem. To ni ideološko, temveč temeljno vprašanje pravne države, dostojanstva in zgodovinske resnice; kdor potvarja ali celo zanika zgodovino, tepta spomin na žrtve, je prepričan.
Most v prihodnost
»Moj sin Stanko se je intenzivno ukvarjal s posledicami pokola. Njegovo delo kaže: zgodovina ni končana, živi naprej v nas potomcih, naših družinah, strahovih, molku, notranjem boju za pripadnost. Ne smemo se bati odkrito spregovoriti o odprtih vprašanjih, ranah, soodgovornosti in predelati naše travme, da bi zacelili globoke notranje rane. Zato potrebujemo aktivno, odprto in iskreno kulturo spominjanja, ne samo kot pogled nazaj, temveč kot most v prihodnost. Moramo pripovedovati, se spominjati, spraševati naprej, naslednjim rodovom; za naše otroke, vnuke, za našo demokratično družbo. 80 let je minilo, a naša odgovornost ostaja,« je sklenil Bernard Sadovnik.
Ogorčeni tudi v NSKS
Odzvali pa so se tudi v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), predsednik dr. Valentin Inzko je v javni izjavi opozoril, da so v nedeljo nad Peršmanovo domačijo krožili helikopter in droni, več 10 policistov pa je skušalo nadzorovati prisotno neoboroženo mladino, saj da naj bi nekateri od udeležencev »fizično nadlegovali« policiste, drugi argument varnostnih sil za intervencijo pa je bilo divje kampiranje na prostem, čeprav je za taborjenje v gorah pristojna gorska reševalna služba in ne policija in čeprav se je vse dogajalo na zasebnem zemljišču.
Vnovična travmatizacija manjšine
»Mirne prireditve okrog 60 mladih, ki je že lani minila brez težav, nikakor ni mogoče šteti za kršitev javnega reda in miru, saj je bila v enem najbolj odročnih in nedostopnih krajev v Avstriji,« so sporočili v NSKS in dodali, da se v narodnostnih krogih 80 let po koncu vojne ponekod govori o vnovični travmatizaciji manjšine, zlasti med tistimi, ki so leta 1942 preživeli deportacijo, zato bi bilo po njihovem še toliko bolj pomembno pravočasno ugotoviti, kdo je vložil obtožnico za to drago operacijo in s kakšnimi motivi.
Komentirani pripis Ivo Žajdela
Akcija avstrijske policije 27. julija 2025 na taboru z oznako Antifašistični tabor Koroška pri muzeju Peršman nad Železno Kaplo je zelo odmevala v medijih. Razen kakšne izjeme so vsi obsojali precej nasilno dejanje. Udeležence tabora v organizaciji Kluba slovenskih študentov na Dunaju so prikazovali kot nedolžne, in tudi, da je bila akcija usmerjena tudi proti slovenski manjšini na Koroškem.
Vse to je le delno res. Tako udeleženci antifa tabora kot (levičarski) mediji so gladko zamolčali pomemben del: da je šlo za tabor skupine mladih ljudi, ki so pod krinko antifašizma že nekaj časa zelo radikalizirani. Že večkrat so na odprti sceni v Celovcu hrupno demonstrirali in po zidovih pisali »antifašistična« gesla. Zdaj, po akciji pri Peršmanu, so to ponovili.
Tisti, ki to radikalizirano skupino skrajnih levičarjev, oblečenih v antifa (»antifašistično«) obleko, naj se vprašajo, zakaj večina Avstrijcev gleda z nenaklonjenostjo na Slovence. Ta radikalizirana skupina »antifašistov« zelo škodi slovenski manjšini na Koroškem. Njihova dejanja so kontraproduktivna. Njihov »antifašizem« je tipični totalitarni refleks proti drugače mislečim.
Kogar vse to zanima, si naj prebere članke, ki jih prilagam v pdf obliki. V prvem Marcel Štefančič (Mladina)na njemu značilen radikalizirani način precej jasno piše, kaj je antifa, da že dolgo gre za radikalizirano levičarsko združbo (miselnost), ki hodi po robu terorizma.
V drugem Mira Gabriel (Novi Matajur), odbornica Kluba slovenskih študentov na Dunaju pojasni, o čem so razpravljali na taboru pri Peršmanu. Šlo je za tipično antifa radikaliziranje (urjenje).
Izjava Vladimirja Smrtnika o dogajanju pri Peršmanu. Vir: Jože Možina, Zaradi dejanj Udbe so nas dnevno zmerjali, Domovina, 7. 8. 2025
Janez Porenta, Jugonostalgičen jubilej slovenskih študentov na Dunaju, Peršman, Družina, 19. 11. 2023Jože Možina, Zaradi dejanj Udbe so nas dnevno zmerjali, Domovina, 7. 8. 2025Marcel Štefančič, Bojte se antifašistov, Koroška, Peršman, Mladina, 8. 8. 2025Mira Gariel, Potrebujemo pogumno politiko, katere del hočemo biti tudi sami, Koroška, Peršman, Novi Matajur, 6. 8. 2025
Koroška, Peršman, Travmatične scene pri Peršmanu, Novice, 1. 8. 2025Koroška, Peršman, Zahtevajo opravičilo in posledice, Novice, 8. 8. 2025
Damijan Smrečnik, Oltar antifašizma, Meta Vouk, Novice, 17. 4. 2026Janko Krištof, Antifašizem demokratična drža ali grožnja, Koroška, Peršman, Novice, 29. 8. 2025
Luka Lisjak Gabrijelčič, Oskrunjeni kraj spomina, Koroška, Peršman, Delo, 2. 8. 2025Anja Intihar, Evelyn Steinthaler, Obstaja čuden strah pred komunizmom, toda Avstrija sploh nikoli ni bila komunistična, Delo, 30. 8. 2025
Dominik Krištof, Zakaj Antifa?, Peršman, Novice, 24. 7. 2026
DS, Peršman: zahteva po konsekvencah, Novice, 31. 7. 2026Barbara Kramžar, Evropske levičarske skupine označili za teroristične, Antifa, Delo, 15. 11. 2025
Filip Mirilović, Antifašisti svih zemalja, Antifa, Vreme, 27. 11. 2025
