Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je za pokojnega politika v škofjeloški župnijski cerkvi sv. Jakoba daroval Anton Fajdiga, nadaljevalo pa v Sokolskem domu z že tretjo Spominsko akademijo Ivana Omana.

Blaž Podobnik, Tone Rode, Tina Bregant, Tone Kuntner, Aleksander Igličar, Tine Radinja, Janez Cigler Kralj, Stanislav Zore, Boštjan Prevc in Janez Žakelj s soprogo. FOTO: Tatjana Splichal 

Bienalni dogodek, ki ga Muzejsko društvo Škofja Loka pripravlja v sodelovanju z družino pokojnega Ivana Omana, je tokrat potekal pod naslovom »Slovenski narod, včeraj, danes in jutri«.

Narod kot povezana skupnost

Na začetku je ugledne goste in vse zbrane v imenu muzejskega društva pozdravil mag. Aleksander Igličar, akademijo pa so z Ipavčevo Slovenec sem uvedli pevci škofjeloške moške vokalne zasedbe Garažni décet.

Garažni décet. FOTO: Tatjana Splichal

Sledil je ogled kratkega filmskega zapisa o Ivanu Omanu z orisom njegovega življenja in dela; filmski portret je nastal po zamisli Omanovega sina Igorja. Ker je bil Ivan Oman tudi častni občan Škofje Loke, je zbrane pozdravil aktualni župan Tine Radinja in se zahvalil organizatorjem slovesnosti, da ohranjajo živ spomin na velikega rojaka. Zaželel je, da bi tudi na lokalni ravni sledili Omanovi viziji in ostali povezana skupnost, v kateri je lepo živeti.

Spominsko akademijo je povezoval Aleksander Igličar iz Muzejskega društva Škofja Loka. FOTO: Tatjana Splichal

Slavnostna akademija, posvečena razmisleku o tem, ali je skoraj 34 let po sprejemu Ustave Republike Slovenije in njene preambule, ki se sklicuje na slovenski narod in Slovence, govor o narodu danes sploh še sprejemljiv, kako razumeti vsesplošno ogibanje temu pojmu ter kateri so ključni izzivi na tem področju, se je v luči Omanovega narodnega buditeljstva začela z izvajanjem dr. Simona Malmenvalla, profesorja na ljubljanski Teološki fakulteti, ki ga je naslovil »Razmislek o narodu – razmislek o kolektivni identitetni kategoriji naroda«. Predavatelj je spregovoril o različnih kolektivnih identitetnih kategorijah, ki oblikujejo človeka, in kot ključno izpostavil narodno zavest.

Simon Malmenvall. FOTO: Tatjana Splichal

Jasna predstava o lastni identiteti je pogoj za odprte odnose

Ob tem je Malmenvall opozoril, da je kategorija Slovencev moderna tvorba, saj se je izoblikovala v času od konca 18. do začetka 20. stoletja, in da je glavni označevalec naše narodne identitete jezik, kar ni splošno pravilo. Leta 1991 smo »Slovenci v spletu posebnih okoliščin dosegli najuglednejšo stopnjo narodne zavesti – državo, nastalo na podlagi identitetne kategorije naroda. Zanimivo je, da je šele ustanovitev samostojne države in s tem povezano zmanjšanje občutka ogroženosti od sosednjih držav omogočilo treznejši razmislek o dotlej izključevalnih ali vsaj nepopolnih predstavah o preteklosti, in sicer glede tistih osebnosti in dejstev, ki naj ne bi bila dovolj slovenska«. Ob tem je spomnil, da so bili na stičišču slovanskega, germanskega in romanskega sveta za slovensko kulturno dediščino zaslužni in nepogrešljivi tudi govorci nemškega in italijanskega jezika, plemstvo in intelektualci, kakor so bili med drugimi dunajski škof Jurij Slatkonja iz Ljubljane, habsburški diplomat Žiga Herberstein iz Vipave, oba iz 16. stoletja, matematik svetovnega slovesa Jurij Vega iz Dolskega pri Litiji iz 18. stoletja, ali poveljnik avstro-ogrske mornarice Viljem Tegetthoff iz Maribora iz 19. stoletja. V današnjem času vzdušje konceptu naroda ni naklonjeno. Kako torej naprej? Dejal je, da katoliški etos podpira idejo o združevanju, šele jasna predstava o sebi pa omogoča nenasilno sobivanje. Izpostavil je identitetni kategoriji vere in družine ter poudaril, da je identiteta pogoj družbene raznolikosti, odpiranja drugemu in drugačnosti. Pri tem se je navezal na Ivana Omana, ki je svaril pred brezobličnostjo družbe. Kot pomemben način ohranjanja in približevanja večnosti je govornik omenil prav spominjanje.

Andrej Lokar, Simon Malmenvall, Blaž Podobnik, Janez Cigler Kralj, Tone Rode. FOTO: Tatjana Splichal

Ali vzgajamo dediče?

Sledil je pogovor o Slovenskem narodu včeraj, danes in jutri, h kateremu je voditelj Blaž Podobnik, sociolog kulture, publicist, glasbenik, tudi Omanov vnuk, poleg Simona Malmenvalla povabil še filozofa in publicista Andreja Lokarja, poslanca Janeza Ciglerja Kralja ter pesnika in direktorja Družine Toneta Rodeta. V odgovor na vprašanje, zakaj govor o narodu v današnjem družbenem diskurzu ni priljubljen, je Lokar pojasnil, da živimo v družbi, ki jo je ustvaril liberalizem, in zato delujemo znotraj tega okvira. Janez Cigler Kralj je kot nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozoril, da se moramo upreti totalitarizmu ideologije »blaginje«, ki vodi v raznarodovanje in ustvarja osamljene posameznike, s katerimi je lažje manipulirati. Tone Rode je z izkušnjo Slovenca, ki je bil rojen in je odraščal v Argentini, kjer je bil deležen vzgoje vrhunskih slovenskih katoliških intelektualcev, med drugim Milana Komarja, Zorka Simčiča, Marka Kremžarja, ki so bili proti svoji volji primorani zapustiti domovino brez perspektive vrnitve, poudaril, da je prav periferija prostorje, ki iz človeka iztisne bistvo, kar je povzel z mislijo A. J. Heschela, enega vodilnih judovskih teologov in filozofov preteklega stoletja, ki je dejal: »Ne moreš biti pionir, če nisi dedič.« Omanovo povezovalno vlogo vidi prav v dejstvu, da se čutimo njegovi dediči. Kot taki pa moramo krščanski družbeni nauk vzeti zares. Splošna apatija prevprašuje tudi naše veselje do življenja. Malmenvall je ob tem izpostavil pereče demografsko vprašanje in dejal, da ohranitev naroda zagotavljajo konkretni elementi: ozemlje, ljudje, viri. Trendi niso najboljši, vendar je treba upoštevati tudi, da zgodovina ni napovedljiva.

Pogovor je povezoval publicist Blaž Podobnik, Omanov vnuk. FOTO: Tatjana Splichal

Moli in delaj

Sogovorniki so se strinjali, da je ob družbeno uveljavljajočem se in vsesplošno uničujočem totalitarizmu posameznika potreben notranji preobrat in sprememba perspektive. Izhajajoč tudi iz Omanove zapuščine postanimo kreativna manjšina, ki bo zasidrana na nebu delala za ljudi.

Ob koncu je vse zbrane, ki so se večera udeležili v spoštljiv in hvaležen spomin na življenje in delo Ivana Omana, blagoslovil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Slovesnost se je zaključila s pesmijo, sledilo je druženje ob pogovoru in domačih dobrotah v preddverju Sokolskega doma.