»Vojna je prinesla neizmerno trpljenje, razdelila narodno skupnost in za seboj pustila številne odprte rane, ki so še danes vir bolečine in nerazumevanja. Boleča narodna rana so nepokopane žrtve. Pokop vseh pobitih je temeljno človeško, pravno in civilizacijsko dejanje. Oviranje tega pokopa ali njegovo zavlačevanje pomeni kršenje človekovega dostojanstva in njegovih temeljnih pravic ter onemogoča spravni proces in sožitje v slovenskem narodu,« so v izjavi zapisali škofje.

Pravica do groba, molitve, spoštljivega spomina

Poudarili so, da so v Katoliški cerkvi v Sloveniji zavezani temeljnim vrednotam evangelija: resnici, pravičnosti, odpuščanju, spravi, spoštovanju vsakega človeškega življenja. Vsaka žrtev – ne glede na narodnost, politično prepričanje, vlogo v zgodovinskih dogodkih – ima pravico do dostojnega groba, molitve in spoštljivega spomina. Mrtvi ne smejo biti žrtve različne interpretacije preteklosti niti talci trenutnih ideoloških sporov, so pozvali škofje.

Mrtvi ne smejo biti žrtve različne interpretacije preteklosti niti talci aktualnih ideoloških sporov.

Sprava, ki ne bo pozaba ali molk

»Želimo si sprave, ki ne bo pozaba ali molk, temveč iskreno prizadevanje za celovito resnico, ki priznava vsako obliko trpljenja, brez potvarjanja zgodovine. Samo resnica nas bo osvobodila. Zavzemamo se za družbeni pogovor, ki temelji na resnici in sočutju ter presega obsojanje ali delitve. Cerkev želi z evangeljsko vizijo in molitvijo spremljati slovenski narod pri zdravljenju ran in gradnji skupne prihodnosti,« je zapisano v izjavi SŠK, ki jo je v celoti najti TUKAJ.

Poziv odgovornim in vsem državljanom

Škofje ob tej obletnici pozivajo odgovorne v družbi in vse državljane k skupnemu prizadevanju za jasno in pošteno priznavanje vseh oblik nasilja in obsodbo zločinskih izvensodnih pobojev, ne glede na povzročitelja; dostojen in pieteten pokop vseh umrlih, zlasti žrtev povojnih pobojev, ki še vedno nimajo groba, kajti »nedopustno je, da izkopane žrtve pomora v jami pod Macesnovo gorico še vedno niso pokopane«.

Vsaka žrtev, ne glede na narodnost, politično prepričanje ali vlogo v zgodovinskih dogodkih, ima pravico do dostojnega groba, molitve in spoštljivega spomina.

Žale kot najprimernejši kraj pokopa

Nadalje škofje pozivajo k določitvi in ureditvi trajnega mesta zadnjega počitka nasilno umorjenih žrtev, ki naj bodo tudi oprane madeža izdajalstva, kot najprimernejši kraj pokopa pa vidijo pokopališče na ljubljanskih Žalah. Pozivajo tudi k spodbujanju neodvisnega zgodovinskega raziskovanja in iskanju soglasja o zgodovinskih dejstvih, ki ne služi ideološkim ciljem, marveč celovitemu razumevanju preteklosti.

Konkretna dejanja sprave

Škofje se obenem zavzemajo za skupna prizadevanja za vzgojo za mir, spoštovanje človekovega dostojanstva in narodno sožitje, zlasti med mladimi generacijami, in za konkretna dejanja sprave, kot so skupne spominske slovesnosti, postavitev spominskih obeležij in pobude, ki krepijo zaupanje in medsebojno spoštovanje.

Nedopustno je, da izkopane žrtve pomora v jami pod Macesnovo gorico še vedno niso pokopane.

Premagujmo hudo z dobrim

»V veri v Boga, Gospodarja zgodovine, kličemo, naj vse nas vodi na pot resnice, sprave in miru. Jubilejno sveto leto nam odpira nova vrata upanja: to so vrata v Božje odpuščanje in odrešenje, v moč sprave in ljubezni. Naj nas spomin na tragične dogodke spodbuja, da bomo zoreli v odgovornosti in edinosti pri graditvi prihodnosti. Ne dajmo se premagati hudemu, temveč premagujmo hudo z dobrim,« so izjavo zaokrožili slovenski škofje.

Podpisniki

Pod izjavo ob 80. obletnici izvensodnih pobojev po koncu II. svetovne vojne so podpisani predsednik SŠK, novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, podpredsednik SŠK, koprski škof in administrator soboške škofije msgr. dr. Peter Štumpf, ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit msgr. mag. Alojzij Cvikl, celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž in ljubljanska pomožna škofa msgr. dr. Anton Jamnik in msgr. dr. Franc Šuštar.