Da bi razumeli pomen sprejetja ustave, moramo vse to postaviti v širši kontekst dogodkov ob obeležitvi 30. obletnice osamosvojitve slovenske države. »Sprejetje ustave decembra 1991 je v kolektivni zavesti Slovencev morda premalo navzoče kot eden izmed pomembnejših mejnikov, ki so tlakovali pot k osamosvojitvi Slovenije,« je izpostavil predsednik. 

Ustava kot rojstni list države določa njeno ureditev, katere bistvo je sobivanje različnosti. (Borut Pahor) 

»Rojstvo naše suverene države« 

Slovenska ustava pomeni »rojstvo naše suverene države«. S sprejemom ustave smo namreč opredelili vsebino slovenske države, demokratično ureditev, utemeljeno na spoštovanju človekovega dostojanstva ter varstvu temeljnih človekovih pravic in svoboščin. 

Bistvo demokracije

Temeljna ustavna listina kot rojstni list države skupaj z ustavo in spremljajočimi ustavnimi zakoni določa temeljne okvire in pogoje svobodnega in pravičnega sožitja vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije. »Določajo njeno ureditev, katere bistvo je sobivanje različnosti, različnih idej, tudi interesov, različnih predstav o bodočem razvoju države,« je dejal Borut Pahor in dodal, da je prav to bistvo demokracije.

V svojem nagovoru je predsednik izpostavil še, da je ob pogledu v prihodnost moč pričakovati, da utegnejo z uveljavljanjem novih tehnologij, sodobne inteligence in digitalizacijo nastati novi ustavnopravni izzivi ter nove interpretacije ustavnopravnih načel. »Hkrati pa se v naši družbeni in politični stvarnosti krepi potreba po doslednem in enakopravnem uveljavljanju vladavine prava za vse.«

Naj izrazim željo, da bi bila ustava, ta »magna carta« človekovih pravic in svoboščin in varuh vladavine prava, v naši državi morda prav v obliki tokratne jubilejne izdaje, med knjigami v domovih, s tem tudi v glavah in v srcih naših ljudi. (Borut Pahor)

Po predsednikovih besedah se še vedno kaže potreba po doslednejšem spoštovanju vladavine prava in človekovih pravic pri nas, saj lahko samo to vodi k večjemu zaupanju v sodstvo in njegovo neodvisnost. »Zaupanje v neodvisnost sodišč in njihovo visoko profesionalnost je osnova delovanja pravne države in zaupanja državljanov, da spoštovanje prava pomeni tudi pot k njihovemu skupnemu uspehu,« je dejal predsednik republike. 

Dolžnost vseh državljank in državljanov, vseh vej oblasti in državnih organov je, da spoštujejo in varujejo slovensko ustavo. FOTO: Tatjana Splichal.

Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi soavtor ustave Franc Grad, ki je poudaril, da je ustava ena temeljnih vrednot našega družbenega življenje. Hkrati je pozdravil jubilejno izdajo ustave, ki je po njegovi oceni izraz spoštovanja do slovenskega ustavnega razvoja in ustave same. Dodal je še, da je nekoč zmotno veljalo prepričanje, da ustava v bolj zapletenih družbenih okoliščinah ni uporaben instrument. Prav v okoliščinah, v katerih živimo, se je izkazalo nasprotno, ustava je še vedno in bolj kot kadarkoli prej garant demokratičnega življenja v državi.

V družbi Uradni list in podjetju Litteralis so 30. obletnico sprejema ustave obeležili z njeno jubilejno izdajo. Poleg besedila ustave, ki vključuje tudi vse njene spremembe, publikacija vsebuje tudi temeljno ustavno listino o neodvisnosti in ustavne zakone.