Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slovo Lojzke Bratuž (1935–2019)

Za vas piše:
K. H.
Objava: 04. 05. 2019 / 14:05
Oznake: Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 07.05.2019 / 09:21
Ustavi predvajanje Nalaganje
Slovo Lojzke Bratuž (1935–2019)

Slovo Lojzke Bratuž (1935–2019)

Umrla je goriška slavistka, pedagoginja, zborovodkinja in vsestranska kulturna delavka.

Po poročanju zamejskega tednika Novi glas je v goriški bolnišnici umrla Lojzka Bratuž, dolgoletna profesorica slovenske književnosti, avtorica številnih literarnozgodovinskih del, dolgoletna predsednica Slavističnega društva Trst Gorica Videm, organistka in zborovodkinja. "Odšla je v objem božjemu Očetu. Našo goriško in celotno zamejsko stvarnost je obogatila s svojim neutrudnim delom za slovenski jezik, književnost in kulturo. To delo je opravljala na slovenski šoli, na videmski univerzi in z objavljanjem številnih publikacij. Pri tem je potrebno podčrtati, da je ravno z objavljanem knjig približala slovensko književnost italijanskemu svetu, za kar si je tudi zaslužila pomembna priznanja. Dragoceno je bilo njeno zvesto prizadevanje na cerkvenem področju tako z raziskovalnim delom kot z negovanjem cerkvene glasbe in petja, ki je bilo poplačano s papeškim priznanjem," so zapisali v žalnem sporočilu Svet slovenskih organizacij: "Prof. Lojzka Bratuž je dosledno živela poslanstvo svojega očeta Lojzeta Bratuža, ki je svoje življenje daroval za slovenski narod, in svoje matere Ljubke Šorli, ki je pretrpela huda mučenja s strani fašističnih oblasti. Skupaj z bratom Andrejem sta se zavezala za zvestobo slovenski besedi in pri tem nista nikjer izražala sovraštva ter maščevanja do tistih, ki so jim tako hudo prizadeli otroška leta. Naj ji Bog obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pretrpela za slovenski narod."



Rodila se je leta 1934 v Gorici skladatelju in glasbeniku Lojzetu Bratužu ter učiteljici in pesnici Ljubki Šorli. Njeno otroštvo je bilo zaznamovano s fašističnim nasiljem, žrtev je bil tudi njen oče. Po končani osnovni šoli in klasičnem liceju v Gorici je odšla na študij na filozofsko fakulteto v Trst, kjer je leta 1967 doktorirala iz literarnih ved. V prvih letih je poučevala na goriških srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, od leta 1975 do upokojitve pa je bila redna profesorica na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na videmski univerzi. V dolgoletnem delu na univerzah v Gorici in Vidmu je razdajala svoje znanje mnogim rodovom študentov.

Po očetu in mami je podedovala glasbeno pesniški talent. Vodila in spodbujala je mnogotere kulturne prireditve na Goriškem, kot zborovodkinja in organistka je vodila pevske zbore, močno je bila vpeta v cerkveno in kulturno življenje na Goriškem. Bila je avtorica več knjig in številnih zapisov ter razprav, sodelovala je na seminarjih in simpozijih. Kot smo zapisali v Družini ob njeni 80-letnici: »Bila je vsestranska kulturna delavka«. Predsedovala je Združenju cerkvenih pevskih zborov iz Gorice in imela vidno vlogo pri Svetu slovenskih organizacij.

Kako uspešno je bilo v dolgem ustvarjalnem loku njeno kulturno delo, potrjujejo razna priznanja in odlikovanja: častno članstvo Slavističnega društva Slovenije, priznanje Pro Ecclesia et Pontifice »za petdesetletno orglanje in vodenje ženskega pevskega zbora ter za preučevanje življenja in dela K. M. Attemsa in drugih pomembnih cerkvenih osebnosti«, red za zasluge »pri uveljavljanju, razvijanju in širjenju slovenske kulture in jezika v Italiji ter znanstveno-strokovno delo«, ob 70. obletnici mučeniške smrti očeta Lojzeta Bratuža je njo in brata Andreja predsednik Italije odlikoval z nazivom »commendatore«. Lojzka Bratuž je tudi prejemnica tržaške literarne nagrade vstajenje za leto 2009.

Lojzko Bratuž smo v Družini dvakrat izbrali za osebnost tedna, leta 2009 je Jože Zadravec z njo pripravil osrednji pogovor, v katerem je povedala: »Mi hočemo živeti svoje slovenstvo … Kot v Gorici rojena Slovenka sem živela vseskozi pod Italijo, kar je še krepilo zavest pripadnosti slovenskemu narodu. Živeti zunaj matične domovine ali na njenem robu ni vselej lahko. Vsekakor je naša narodnostna skupnost v zamejstvu dovolj močna, da se upira in se bo upirala vsaki asimilaciji. Odločena je, da ostane to, kar je, in da ohrani svojo istovetnost.«

Sodelavci Družine jo bomo tudi prek številnih zapisov ohranili v lepem spominu. Naj počiva v miru.

Pogovor z Lojzko Bratuž:

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-10-NasPogovor-1?Open

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/osemdesetletnica?Open

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh