Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Spokorno romanje po Poljskem z lesenim križem na ramenih

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 06. 08. 2020 / 09:29
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.08.2020 / 12:36
Ustavi predvajanje Nalaganje

Spokorno romanje po Poljskem z lesenim križem na ramenih

27-letni Michal je leta 2015 doživel osebno spreobrnjenje.

Foto: Twitter/JasnaGoraNews

27-letni Poljak Michal Ulewinski se je v spokornih oblačilih in sandalih odpravil na romanje po svoji domovini, pri tem pa s seboj na ramenih nosi 15 kilogramov težak lesen križ. O mladeniču obširno poročajo domači mediji, na svojem profilu na družbenem omrežju Twitter pa ga omenjajo tudi poljski škofje: »Michal Ulewinski bo prečkal Poljsko s 15-kilogramskim križem na ramenih. Pravi, da je to pokora za grehe Poljske, med romanjem pa moli za vse, ki so zapustili Boga.«

»Na ta križ sem položil vse grehe poljskega naroda, jih združil z žrtvijo na križu našega Gospoda Jezusa Kristusa in vse daroval našemu nebeškemu Očetu,« pa poljski mediji navajajo besede mladega romarja. Ulewinski poskuša svoje romanje oblikovati tako, da bi bil na koncu na zemljevidu Poljske viden križ. O svojih vtisih na poti poroča tudi na družbenih omrežjih. Romar spi na domovih dobrih ljudi, ki jih srečuje, ali pa v župniščih. Nekateri so mu že pomagali nositi križ, mnogi mu med potjo ponujajo hrano in pijačo.

Mladenič je prehodil že več kot 1.000 kilometrov. Vsak dan začne z molitvijo, po zajtrku se udeleži svete maše. Na poti ga ves dan spremlja rožni venec. Vsak dan ga kam povabijo na večerjo, ko poje, gre naprej. Nekje poišče prenočišče, vendar nikoli ne ve vnaprej, kje bo spal. Kot pravi sam, »za vse poskrbi Bog in me resnično blagoslavlja«.

27-letni Michal je leta 2015 doživel osebno spreobrnjenje: »Šel sem k spovedi in tam se je dejansko vse začelo. Začel sem živeti v iskrenem odnosu do Boga in svoje življenje graditi na njegovih zapovedih. Ves čas si prizadevam, da bi se vsak dan na novo spreobrnil. Nekdaj je bilo moje življenje močno oddaljeno od Boga, za nič nisem skrbel, ves čas sem namenil zabavam. Nato pa sem doživel preobrat za 180 stopinj. Prej sem živel tradicionalno vero, ker človek pač mora iti v cerkev, toda v tem ni bilo nobene globine, nobenega osebnega odnosa do Boga.«

Navdih za neobičajno romanje je dobil v dnevniku s. Favstine in nekaterih svetopisemskih odlomkih. »Ko sem preučeval določene odstavke, sem imel občutek, kako si Bog želi, da bi tudi jaz storil kaj podobnega,« je pojasnil romar: »Zemljevid Poljske naj bi označil s križem in prejel blagoslov, da bi Poljska postala dežela, kakršno si želi Bog. Toda vedel sem, da je za to potrebna pokora, zato sem se spokoril za vse Poljake in upam, da bodo sadovi romanja zanje dovolj razumljivi: to pokoro potrebujemo vsi.«

Nalaganje
Nazaj na vrh