Pismo v italijanskem jeziku je javnosti na svoji spletni strani predstavila Papeška komisija za zaščito mladoletnih v Vatikanu, poroča spletni portal Vatican News. Predsednik komisije, kardinal Seán O'Malley, pismo pospremi z nekaj uvodnimi besedami. Takole piše:

V tem obdobju prenove in pastoralnega spreobrnjenja, v katerem se Cerkev sooča s škandali in ranami spolnih zlorab, ki so bile povzročene vsepovsod, tako velikemu številu Božjih otrok, je sveti oče prejel spodbudno pričevanje zlorabljene žrtve, ki je namenjeno vsem duhovnikom.

Z deljenjem tega pričevanja, ki nam ga ponuja žrtev, katere imena iz očitnih razlogov ne bomo razkrili, Njegova svetost papež Frančišek želi sprejeti glas vseh ranjenih oseb in vsem duhovnikom, ki oznanjajo evangelij, pokazati način pristnega služenja Bogu v prid vseh ranljivih članov družbe.

Papež Frančišek želi sprejeti glas vseh ranjenih oseb.

Pričevanje, predstavljeno bogoslovcem

Žrtev zlorab pismo naslavlja na vse bogoslovce. V uvodu piše, da se je odločila napisati nekaj besed v imenu vseh, ki so trpeli na podoben način kot ona sama, saj so jih duhovniki oropali »njihovega otroštva, čistosti in samospoštovanja«. Ti ljudje telesno sicer še živijo, toda »njihove duše so razbite na tisoče krvavih koščkov«.

»Odrasli, ki so kot otroci doživeli to hinavščino, je nikoli ne bodo sposobni povsem izbrisati iz svojih življenj,« opozarja in dodaja, da »bodo morda za kratek čas nanjo pozabili, poskusili odpustiti, poskusili živeti polno življenje, toda brazgotine na njihovih dušah bodo ostale, ne bodo kar izginile«.

Duhovniki so svoje žrtve oropali njihovega otroštva, čistosti in samospoštovanja.

Avtorica zapisa je več let doživljala zlorabo s strani domačega duhovnika, ki je od nje zahteval, da ga imenuje »bratec«. Kot pojasnjuje, je še vedno tukaj, »ker je Cerkev moja Mati in me zelo boli, ko vidim, kako je ranjena«. V pismu našteje številne duševne težave, s katerimi se kot s posledico zlorab sooča vsak dan: posttravmatska stresna motnja, depresija in občutki tesnobe. Ob tem pojasnjuje: »Bojim se duhovnikov, bojim se njihove bližine.« Cerkev zelo pogreša, predvsem obisk svete maše.

Zlorabljena žrtev prosi, naj se zaščiti Cerkev, »ki je tako polna ran in brazgotin«: »Prosim vas, ne dopustite, da bi se te rane še poglobile, ali da bi se celo pojavile nove.« Nato bogoslovce nagovori z besedami, da so »še mladi in možni možje, ki jih Bog kliče, naj Mu služijo, prej Njega pa tudi vsem ljudem«.

»Prosim vas, ne pometajte stvari pod preprogo,« nadaljuje avtorica pisma, kajti ko pride do tega, po njenih besedah postanemo sostorilci. »Če želimo živeti v resnici, si ne moremo zatiskati oči!«, pojasnjuje žrtev zlorab in na koncu izreče iskreno prošnjo: »Prosim vas, bodite dobri duhovniki.«