Leta 1924 so postavili kočo, dve leti pozneje pa še kapelo. Med drugo svetovno vojno so Nemci kočo požgali, kapelo pa pustili pri miru. Profesorjem Teološke fakultete je po vojni s pomočjo pisatelja in duhovnika Franca Saleškega Finžgarja uspelo pri novih oblasteh pridobiti dovoljenje, da so kapeli dodali še bivalni del. Spet so začeli v Martuljek hoditi na počitnice. Franc Saleški Finžgar je leta 1954 v kapeli obhajal tudi svojo biserno mašo. Pridigal mu je tedanji ljubljanski škof Anton Vovk.

FOTO: Osebni arhiv Janeza Grila

Slovesnost ob 100. obletnici blagoslovitve kapele je v soboto, 8. avgusta, vodil upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan. V mašnem nagovoru je na kratko omenil zgodovino kapele in poudaril njeno povezanost z največjo rimsko baziliko Marije Velike, imenovane tudi Marija Snežna. Ohranila se je pobožna legenda iz petega stoletja, ki pravi, da je 5. avgusta v Rimu na enem izmed sedmih gričev zapadel sneg. To znamenje je papež Liberij razumel kot znamenje, kje naj postavi novo Marijino cerkev. Cerkev Marije Velike, imenovane tudi Marija Snežna, še danes občudujejo romarji v Rimu. Zaradi nje je tudi večina kapel po naših gorah posvečena Mariji Snežni.

Na sredini upokojeni novomeški škof Andrej Glavan. Na njegovi levi duhovnik Luka Zidanšek, na desni pa dr. Janez Gril, nekdanji dolgoletni urednik Družine in sedanji novomeški prošt. FOTO: Osebni arhiv Janeza Grila

Škof Glavan je zbranim vernikom, več kot 300 planincem in drugim ljubiteljem gora, priporočil, naj se oklenejo Marije in pod njenim varstvom varno potujejo proti nebesom. Pri maši je prepeval združeni pevski zbor iz Ambrusa in Zagradca pod vodstvom Roberta Kohka. 

FOTO: Osebni arhiv Janeza Grila

Po maši so vsi prisotni prejeli priložnostno knjižico o zgodovini kapele, ki ji domačini še vedno pravijo Finžgarjeva kapela.

FOTO: Osebni arhiv Janeza Grila

V čudovitem planinskem okolju so se še dolgo zadržali ob poslušanju pevcev, prijateljskem klepetu, planinski malici in ob občudovanju kapele in njenih umetnin. Pred 30 leti je akademska slikarka Veselka Šorli Puc nad vhodnimi vrati naredila barvni vitraj s stiliziranimi planinskimi rožami in Marijinim monogramom. Leta 2017 je akademski slikar Tomaž Perko v kapeli narisal veliko sliko Marije Snežne. Marijino podobo obdajajo beli vrhovi Martuljških gora in zeleni gozdovi planine Jasenje, na kar spominja belina njene obleke.

Upokojeni novomeški škof Glavan pred vhodom v kapelo. FOTO: Osebni arhiv Janeza Grila

Perkova Marija Snežna je ljudem zelo pri srcu. Pred dvajsetimi leti je PD Gozd Martuljek poleg kapele postavilo spomenik ponesrečenim planincem in domačinom v Martuljških gorah in v Karavankah. Spomenik je delo pokojnega arhitekta Marjana Ocvirka iz Ljubljane. Za letošnjo okrasitev kapele je poskrbela Jožica Perne iz Brezovice pri Ljubljani.

FOTO: osebni arhiv Janeza Grila

Za Finžgarjem je skrbnik kapele postal dr. Janez Oražem, dolgoletni rektor bogoslovja in profesor na Teološki fakulteti. Za njim je skrbništvo prevzel dr. Janez Gril, nekdanji dolgoletni urednik Družine in sedanji novomeški prošt.

FOTO: Osebni arhiv Janeza Grila

Kapela Marije Snežne v Jasenjah je lep verski in planinski kulturni spomenik, znamenje slovenske vernosti, ki nas vse, verne in neverne ljudi, bogati in povezuje. Naj tako ostane tudi v prihodnje!