Kip dr. Franca Kos v spominskem parku sredi Selc. FOTO: Urška Bernik

Najprej so na slovesnosti v spominskem parku sredi vasi, kjer je postavljen njegov kip, s kratkim programom počastili njegov spomin. Slovesnost je s pesmijo Kje so tiste stezice začel France Tušek, na harmoniki pa ga je spremljal Tine Štibelj. Sledila sta nagovora, najprej predsednika KD dr. Janez Ev. Krek Selca Gregorja Gartnerja in nato še podžupana Občine Železniki Janeza Habjana. Slovesni govor je imel predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič. Med drugim je povedal, kako je Kos izvedel, da goriški prodajalec mesa Nardini kupljeno blago zavija v liste iz arhiva loškega gospostva, kar ga je spodbudilo, da je na lastne stroške odkupil okoli 60 kg papirja, brez katerega bi v poznavanju zgodovine Loke in sosednjih krajev zevala velika luknja.

Slovesnost je s pesmijo Kje so tiste stezice začel France Tušek, na harmoniki pa ga je spremljal Tine Štibelj. FOTO: Urška Bernik

Nato so pred kip dr. Kosa Marko Lotrič, Žan Mahnič in Janez Habjan položili venec in se poklonili njegovemu spominu. Učenca PŠ Selca Tim Čenčič in Lejla Šolar pa sta predstavila nekaj odlomkov iz pomembnega Kosovega dela za Selško dolino in okolico, in sicer Doneske k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, ki je izšlo leta 1894 pri Matici slovenski. Publikacija obsega v obliki regest gradivo za zgodovino nekdanjih freisinških posestev na Gorenjskem od začetka 16. do konca 18. stoletja. Slovesnost se je zaključila s pesmijo Slovenec sem.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. FOTO: Urška Bernik

Obiskovalci so nato odšli v Krekov dom. Tam jih je najprej pozdravila direktorica JZR Andreja R. Megušar. Med drugim je obiskovalce povabila še na druge dogodke v sklopu počastitve dr. Kosa in njegovih sinov Milka in Gojmirja Antona. Nato je sledilo zanimivo predavanje literata, zgodovinarja in literarnega zgodovinarja ddr. Igorja Grdine o dr. Francu Kosu. V uvodu je povedal, da je bil dr. Kos rešitelj loškega arhiva oziroma dela njegovega arhiva, in spomnil na besede Marka Lotriča o odkupu listin. Omenil je, da je delo, ki ga je naredil Kos, naloga za »cel štab ljudi«, opravil pa jo je en sam, in sicer dr. Kos. Dejal je, da ni pisal samo o zgodovini, ampak lahko Kosov človeški profil razberemo tudi iz njegovih nezgodovinskih knjig. 

Učenca PŠ Selca Tim Čenčič in Lejla Šolar. FOTO: Urška Bernik

Taka knjiga je Vzgojeslovje, ki je po Grdinovih besedah eno »prvih pedagoških del v slovenskem jeziku«. V delu je Kos predstavil, kako se vzgaja človeka, kaj so njegovi ideali in kako naj pedagog pristopi k mlademu človeku. Iz tega dela lahko vidimo, kaj se je dr. Kosu zdelo pomembno. V njem poudari tudi, da pedagog nadaljuje delo staršev, kar pa se, po besedah ddr. Grdine, danes »zdi precej oddaljeno«. Kosa je prikazal tudi kot osebnost, ki se mu je med drugim pomembna zdela dobrohotnost in nesebičnost, kot je razvidno iz Vzgojeslovja. Njegov vpliv se kaže tudi na njegovih sinovih, ki sta nadaljevala očetovo delo, vsak na svojem področju (Gojmir Anton kot slikar, ki je upodabljal tudi zgodovinske motive, in Milko kot zgodovinar).

Pred kip dr. Kosa so Marko Lotrič, Žan Mahnič in Janez Habjan položili venec in se poklonili njegovemu spominu. FOTO: Urška Bernik

»Vzgoja za katerokoli strokovnost more težiti k temu, da ustvari vsestranskega človeka, ki lahko živi z drugimi ljudmi,« je poudaril govornik. Po Grdinovih besedah je dr. Franc Kos še vedno »aktualen in neovržen«.

Janez Habjan, Andreja R. Megušar in Gregor Gartner z zgodovinarjem ddr. Igorjem Grdino. FOTO: Urška Bernik

Zanimivo je tudi dejstvo, da je dr. France Kos Slovencem zapustil kar nekaj gradiva, iz katerega lahko črpamo zgodovinske podatke o naših prednikih. Predvsem se lahko opiramo na Gradivo za zgodovino Slovencev, za katero se je Kos dogovoril s svojim sorodnikom in sovaščanom dr. Janezom Evangelistom Krekom, da jo bo tiskala in izdala Leonova družba, katere podpredsednik je bil Krek. Knjigo Gradivo za zgodovino Slovencev je dr. Krek podaril svojemu prijatelju, duhovniku in pisatelju Francu Saleškemu Finžgarju, ki je potem na podlagi te knjige napisal zgodovinski roman Pod svobodnim soncem.

Nagovor predsednika KD dr. Janez Ev. Krek Selca Gregorja Gartnerja. FOTO: Urška Bernik

Več o dr. Francu Kosu lahko izveste na spletni strani Župnije Selca TUKAJ.

Ddr. Igor Grdina. FOTO: Urška Bernik

Kip zgodovinarja dr. Franca Kosa. FOTO: Urška Bernik