Letošnja proslava v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je v ospredje postavila tri velike obletnice: 440-letnico izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnico Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK).

Arčon: Brez Trubarja naš pametni telefon ne bi govoril slovensko

Slavnostni govornik je bil podpredsednik vlade ter minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Dejal je, da dan reformacije s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva in v skupni temelj, ki ga vsi čutimo in nosimo s seboj. Po njegovih besedah se »časi res spreminjajo in z njimi branje«. Pokazal je, kaj je knjiga pomenila nekoč: zgovorno je, da so Slovenci knjige med drugo »nujno opremo« jemali s seboj v emigracijo. Za današnje nove generacije pa je knjiga velikokrat le muzejski eksponat, predmet spomina, je razmišljal. »'Zaprašene knjige' je fraza, ki jo v medijih slišimo mnogo pogosteje kot nove, prodorne ali vznemirljive,« je izpostavil.

Slavnostni govornik je bil minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. FOTO: FB Vlada Republike Slovenije

Spomnil je, da je Apple kmalu zatem, ko je vlada predlagala in parlament potrdil spremembe zakona o javni rabi slovenščine, poslovenil svoj operacijski sistem. Ob tem je opozoril na pomen reformatorjev: »Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko. Če ne bi bilo Dalmatina, Bohoriča, velikih slovenskih in svetovnih reformatorjev, inovatorjev, mislecev, naš telefon sploh ne bi bil pameten,« meni. S tem, ko so slovensko besedo natisnili, so nas reformatorji postavili v prvo vrsto takratnega tehnološkega razvoja, je dodal.

Govor je sklenil z mislijo o domoljubju kot »morda najpomembnejšem, kar se lahko naučimo od naših plemenitih prednikov«. Domoljubje namreč »ni sovraštvo do drugega ali strah pred drugim. Domoljubja ni brez človekoljubja.«

Pirc Musar: Reformacija je omogočila oblikovanje naše narodne biti

S poslanicami ob dnevu reformacije so se oglasili tudi nekateri drugi politiki z državnega vrha. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zapisala, da danes »slavimo kulturno in duhovno dediščino, ki je Slovencem omogočila enega pomembnejših korakov na poti k oblikovanju našega naroda«. Obenem se spomnimo tudi vseh tistih, ki so s pogumom in vizijo utirali pot naši jezikovni in kulturni dediščini, je dodala.

FOTO: FB Nataša Pirc Musar

Reformacija namreč ni bila zgolj versko gibanje, temveč je v slovenski prostor prinesla temelje za slovensko jezikovno in kulturno osamosvojitev, je spomnila predsednica. »Katekizem, Abecednik, prevod Biblije v slovenski jezik in vse, kar so ustvarili Primož Trubar in njegovi somišljeniki, nam je omogočilo oblikovanje naše narodne biti, ki je postala nezamenljiva in neodtujljiva. Hkrati pa so ta dela pokazala, da lahko beseda s svojo pripovedno močjo pomaga človeku in spremeni družbo, kar velja še danes,« je prepričana.

Reformacija po njenih besedah »nagovarja z naukom o pomenu izobraževanja, o svobodi misli in izražanja ter o tem, kako pomembno je, da vsak posameznik in vsak narod išče svojo pot v svetlobi znanja in napredka«. V času hitrih sprememb, tehnološkega napredka in številnih novih izzivov je namreč »še toliko pomembnejše, da ohranjamo vrednote odprtega dialoga, spoštovanja različnosti ter si prizadevamo za družbo, kjer ima vsak posameznik možnost razvijati svoje potenciale«.

Klakočar Zupančič: Vsak v svojem materinem jeziku

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v svoji poslanici zapisala, da je reformacija na Slovenskem pomembna predvsem zato, ker je omogočila začetek širjenja znanja med ljudmi.

Med ključnimi Lutrovimi tezami je predvsem tista, da vsak vernik bere Sveto pismo v svojem materinem jeziku.

»Med ključnimi Lutrovimi tezami, ki je imela tudi na Slovenskem dolgoročne in globoke družbene spremembe, je predvsem tista, da vsak vernik bere Sveto pismo v svojem materinem jeziku,« je spomnila. Slovenski reformatorji so zgradili temelje slovenskega knjižnega jezika, je nadaljevala in poudarila, da so knjige še danes neizčrpen vir informacij, idej in ustvarjalnosti – torej znanja.

Golob: Slovenska država temelji na jeziku

Čas reformacije je bil za Slovence svetlo obdobje, ki je pokazalo luč tedaj zapostavljenemu narodu, je v poslanici zapisal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah smo danes lahko upravičeno ponosni na vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti. Reformatorji so našemu narodu omogočili sanje o slovenski državi, je nadaljeval. Slovenci smo eden redkih narodov, ki smo svojo državo ter suverenost temeljili na jeziku.

FOTO: FB Dr. Robert Golob

»Zgodovina nam je nato še velikokrat potrdila, da smo Slovenci narod izjemnih posameznikov, ki predstavljajo temelje naše države in družbe. Od svojih predhodnikov in njihove zapuščine se lahko učimo, kako pomemben je pogum, kako pomembno je stati za svojimi vrednotami in cilji,« je zapisal. V času reformacije smo krenili na pot naprednosti, stopili smo v korak s časom razvitega sveta in naprednimi silami, je dodal. Pokazali smo svojo usmerjenost v vsesplošni napredek in želi si, da na tej poti tudi ostanemo.

Vrečko: Razvijajmo slovenščino

Reformatorji so nas uvrstili med narode, ki svoje misli in znanje zapisujejo v lastnem jeziku, pa je spomnila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Danes je naša naloga, da slovenščino zaščitimo in razvijamo, je dodala.

Naš jezik odraža tudi našo kulturo in boj za njeno legitimacijo.

Od časov reformacije se je mnogo spremenilo, je nadaljevala: Slovenščina je suveren jezik, uradni jezik Evropske unije in že deset let imamo brezplačen dostop do jezikovnih portalov, svetovanj ter slovenskih in večjezičnih slovarjev s Franom, Frančkom in Franjo. »Naš jezik odraža tudi našo kulturo in boj za njeno legitimacijo, raznolikost Evrope in prihodnost skupnosti,« je poudarila.