Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sporočilo Slovenskega pastoralnega sveta s posinodalnega dneva v Celju

Objava: 12. 05. 2008 / 10:43
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:05
Ustavi predvajanje Nalaganje

Sporočilo Slovenskega pastoralnega sveta s posinodalnega dneva v Celju


Foto: Tamino Petelinšek

1. Cerkev na Slovenskem se Bogu zahvaljuje za dar vere, ki ga je slovenski narod prejel pred mnogimi stoletji. Številni posamezniki v naši zgodovini so postali resnični pričevalci za vero. Nanje smo danes upravičeno ponosni, hkrati pa ne bežimo pred kritičnim pogledom na nekatera dejanja in odločitve v preteklosti, ki jih ni mogoče odobravati. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za čim bolj objektivno vrednotenje preteklosti in se trudili za spravo z vsemi ljudmi dobre volje.


2. Nekdanja prežetost slovenske družbe s krščanstvom je bila marsikdaj bolj izraz takratne kulture in delovanja celotne družbe kot znamenje žive vere. Danes smo priča opuščanju verske prakse in manjšemu vplivu Cerkve na družbo. Predvidevamo, da se bo upad tradicionalne vernosti v prihodnjih letih še poglabljal.

3. V Cerkvi se sprašujemo, ali in s čim smo k takšnemu stanju doprinesli tudi sami, saj starih napak hote ne želimo ponavljati. Sodoben način življenja prinaša številne spremembe, zato le-te nujno ne pomenijo upadanja vernosti same, ampak so lahko tudi znamenje prečiščevanja verske zavesti, prenavljanja Cerkve in temelj za novo poglobitev vere. Upadanje verske prakse ali manjši vpliv na delovanje javnega življenja ne jemlje poguma, ampak je izziv, saj verujemo, da je Jezus med nami do konca sveta (prim. Mt 28,20).



Foto: Tamino Petelinšek

4. Današnji človek in njegov položaj v družbi predstavlja velik izziv za ravnanje v prihodnosti: »Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakor koli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.« (CS 1) Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu (Gaudium et spes). Cerkev želi sodobni družbi ponuditi alternativo, njeno verodostojno ogledalo ter navdih za nove medsebojne odnose. Krščanstvo lahko obstane le kot osebna odločitev posameznika za Kristusa, kot prostor skupnega praznovanja in kot občestvo solidarnosti.

5. Cerkev bo v prihodnosti soočena z dejstvom male črede (prim. Lk 12,32). To interpretiramo na osnovi spoznanj II. vatikanskega koncila o Cerkvi kot skrivnostnem Kristusovem telesu (C 7) Dogmatična konstitucija o Cerkvi (Lumen gentium). in potujočem Božjem ljudstvu (C 9). Pojem mala čreda ne pomeni geta. Obstoječi položaj ne pomeni poudarjanja tradicionalizma niti iskanja novotarij, ampak večjo odprtost do pluralne družbe. Cerkev živi v notranji gotovosti, da jo v čas in prostor postavlja Bog z nalogo, da jo s pomočjo njegove milosti prekvasi (prim. Mt 13,33).



Foto: Tamino Petelinšek

6. Cerkev se danes na nov način zaveda misijonarskega poslanstva (C 17), zato želi v prihodnje razpoložljive moči usmeriti tako v novo evangelizacijo (poglobitev in poosebljanje vere tistih, ki Cerkvi zavestno pripadajo) kot tudi v oznanjevanje tistim, ki veselega evangeljskega sporočila še ne poznajo.

7. Cerkev zaznamuje raznolikosti skupin in posameznikov. Izraz tega so duhovna gibanja, skupine, združenja in druge oblike povezovanja med kristjani. Z namenom, da bi v prihodnje čim bolj usklajeno delovali, si bomo prizadevali za kulturo medsebojnega dialoga.

8. Cerkev bo v prihodnje še bolj kot doslej gradila na laikih. Vzajemen odnos med kleriki in laiki ter njihovo sodelovanje postajata najbolj odločilen dejavnik pastoralne učinkovitosti. Število duhovnih poklicev je delno odvisno tudi od sprejetosti v vernem občestvu in družbi. Pri poklicanosti v določen stan ostaja ključen Božji klic, na katerega mora odgovoriti vsak osebno.

9. Cerkev si prizadeva za globoko in pristno duhovnost. Pozornost želi osredotočiti na tiste dejavnosti, na katere v preteklosti zaradi različnih razlogov ni mogla odgovarjati. Samo kdor se zares približa Bogu, more evangeljsko izvrševati dela ljubezni do bližnjega.


Foto: Tamino Petelinšek

10. V oznanjevanju si bo Cerkev prizadevala za podajanje jasnih in življenjsko pomembnih sporočil. Oznanjevanje želi hkrati biti tudi pričevanje.

11. Pastoralno delovanje bo temeljilo na župniji kot občestvu občestev. V redno pastoralo želimo vključevati kategorialno pastoralo, gibanja, nove skupnosti ter male skupine, ki bodo evangeljsko odprte in misijonarske. Cerkev je odprta za oddaljene kristjane, drugače verujoče in neverujoče. O skupnih vprašanjih se je pripravljena pogovarjati z vsemi. V očeh sodobnikov želi biti verodostojna, zato bo ostala do družbe kritična.

12. Cerkev v Sloveniji bo v prihodnjih letih delovala na področju poglabljanja molitvenega življenja (na osebni, občestveni in liturgični ravni). Postati želi bolj pričevanjsko verodostojna. Od pastorale oskrbovanja želi preiti k pastorali aktivnega sodelovanja vernikov. Malim občestvom bo dajala večji pomen. Vse verujoče želi spodbuditi k prepričljivemu pričevanju za Jezusa Kristusa. Izboljšati želi pogoje za povezovanje laikov pri izvrševanju laiškega apostolata. Družini želi pomagati, da bi bila zaupanja vredna nosilka in posredovalka življenja.


TU SŠK

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh