»Spoštujmo božje v sebi in drugih«
»Spoštujmo božje v sebi in drugih«
Foto: Alenka Veber
Ob prazniku Marije Snežne je bilo najbolj slovesno na Veliki Planini, kjer je v planšarski kapeli Marije Snežne maševal ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
V pridigi je spomnil na zgodovino legende o največji Marijini cerkvi na svetu, ki stoji v Rimu, nato pa se je povezal s kapelo na Veliki planini. Prvotno so ob koncu druge svetovne vojne, le nekaj let po postavitvi, požgali Nemci. Novo pa so postavili leta 1988. Blagoslovil jo je takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. V nadaljevanju je obiskovalce pozval, naj imajo odprte oči in si dovolijo v sebi sprejeti Boga. »Imejmo odprte oči za božje v sebi in v drugih in spoštujmo tisto božje v sebi in v drugih. Najprej v domači družini.« Mož in žena naj vidita drug v drugem tisto, kar je v njima božje, prav tako pa naj gledata na svoje otroke – kot svoje in božje ter tako uzrite čudež in bodite hvaležni zanj. Tako pa bi se morali gledati tudi med sosedi in sodelavci.
Zavedati se moramo, da smo božji. Če bi tako živeli, bi bil vsak trenutek zaznamovan z Bogom, je dejal nadškof. Izginili pa bi ujedljivost, besnenje, jeza, rohnenje, nevoščljivost, preklinjanje, hudobija in podobno, kar se rodi, ko gledamo le s človeškimi očmi. Zato pa je treba odpreti srce za Boga. »Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je Kristus ljubil nas.« Tako bi postali drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni, ne trdi, ne osorni. »Drug drugemu odpuščajte. Če je v nas božji duh, potem bomo odpuščali kakor Bog odpušča nam, bomo odpuščali, kakor molimo tolikokrat v očenašu.« Potem bomo posnemali Boga. »Kakor je Marija, nagovorjena po božjem odposlancu angelu, naredila v sebi prostor za Boga, prostor za učlovečeno božjo besedo, tako tudi mi, ki smo vedno znova nagovorjeni po božji besedi, naredimo prostor v sebi za Boga. Živimo za boga in živimo iz Boga, da bomo mogli živeti tudi drug z drugim kot bratje in sestre.« Zore je prepričan, da če bomo med seboj živeli tako, bomo svet videli kot razodetje božje ljubezni, ustvarjalnosti in lepote, katere bled odsev je lepa Velika planina. »Kako zelo lep in veličasten mora biti šele Bog sam?« se je vpraša Zore in homilijo sklenil: »Slavljen bodi gospod v vsej svoji lepoti in ljubezni!«
Vir: Radio Ognjišče



