Srbska pravoslavna Cerkev bo ob svojem 800. jubileju leta 2019 postavila 33 metrov visok križ na 1.400 metrov visokem hribu Stolovi v bližini samostana Žiča, sedeža prvega srbskega nadškofa, je v teh dneh poročal beograjski medijski portal b92.net. kot je pojasnil župnik v sosednjem mestu Kraljevu, Ljubinko Kostić, naj bi višina – 33 metrov – spominjala na Jezusovo starost ob križanju. Verski spomenik bo tehtal 40 ton. »Postavitev križa se financira izključno iz darov zasebnikov, ustanov in zasebnih podjetij,« je dejal Kostić.


Sveti Sava

Srbska pravoslavna Cerkev je nastala iz leta 1219 ustanovljene nadškofije Žiča-Peć. Zaradi četrte križarske vojne je tedanje Bizantinsko cesarstvo razpadlo na dva dela. Nad zahodnim delom je vladal despot iz Epirosa, Theodor Angelos Komnenos Dukas, ki je bil sovražen do srbskega kraljestva Nemanjićev, na njihovem ozemlju pa je bil takrat sedež dotlej za Srbijo pristojne ohridske nadškofije (na ozemlju današnje Makedonije).

Nemanjića Stefan in Sava sta izkoristila ureditev Latinskega cesarstva in sta ustanovila Cerkev, ki je bila neodvisna od Ohrida. Sava se je leta 1219 odpravil v Nikejo, kjer sta bivala izgnani cesar Teodor I. Laskaris in carigrajski patriarh Manuel I. Sarantinos, in izprosil dovoljenje za ustanovitev avtokefalne srbske nadškofije. Njegovi prošnji je bilo ugodeno in Sava je bil še istega leta imenovan za njenega škofa in kasneje nadškofa. Po vrnitvi je Sava samostan Žiča, ki ga je ustanovil njegov brat Stefan, spremenil v nadškofijski sedež.

Neodvisnost srbske Cerkve se je v času turškega osvajanja izgubila. Šele leta 1920 ji je carigrajski ekumenski patriarh znova priznal avtokefalnost. Beograjski metropolit, Dimitrije Pavlović, je bil priznan kot prvi patriarh novega srbskega patriarhata.

Vir: Kathpress
Foto: splet (Wikipedia)