V sodelovanju z veleposlaništvom Republike Poljske v Sloveniji objavljamo prispevek poljskega predsednika Andrzeja Dude, v katerem predstavi svoj pogled na Srednjo Evropo kot tisti prostor skupne preteklosti, ki bo v prihodnosti eno ključnih središč razgibanih in pozitivnih sprememb na evropski in svetovni ravni. V ta prostor je – npr. skozi Pobudo treh morij – tesno vpeta tudi Slovenija.

Začelo se je novo desetletje 21. stoletja. Desetletje negotovosti, ki jo prinaša globalna epidemija in njene posledice, obenem pa tudi desetletje upanja. Desetletje priložnosti za okrevanje naše civilizacije in gospodarstva, priložnost, da ustvarimo boljši in bolj zelen svet, svet, ki bo spoštoval načela trajnostnega razvoja. Ko se oziramo v prihodnost, iščemo področja, ki bodo središča razgibanih in pozitivnih sprememb. Prepričan sem, da bo eno izmed njih tudi Srednja Evropa, tako na evropski kot na svetovni ravni.

Srednja Evropa ali Srednja in Vzhodna Evropa (oznaki se izmenično uporabljata) je pomembna območna danost, skupnost, ki si deli usodo na zemljepisnem, političnem in gospodarskem področju, pa tudi v smislu idej in kultur. Kar se tiče zemljepisnega položaja, kot Srednjo Evropo označujemo območje med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, ali pa (čeprav je to močno poenostavljen pogled) med Nemčijo in Rusijo. Predvsem pa nas med seboj povezuje skupni spomin. Pomislimo na številne podobne zgodovinske izkušnje, še posebej v dramatičnem 20. stoletju. Trpeli smo pod dvema totalitarizmoma, rjavim in rdečim, ki sta nas zatirala in tlačila. Vežejo pa nas tudi veličastne, čudovite izkušnje pred davnimi stoletji. Obdobje med 15. in 17. stoletjem, imenovano »Evropa jagelonske dinastije«, pozneje pa Poljsko-litovska zveza, je pomenilo razcvet prostovoljne politične zveze na precejšnjem delu ozemlja, predhodnico današnje Evropske zveze, ki je nudila gostoljuben dom številnim kulturam in veroizpovedim, ki je spoštovala vladavino prava, parlamentarizem in demokracijo. Iz teh izkušenj smo se veliko naučili – dobrega in slabega – za prihodnost, kot univerzalno svarilo, pa tudi navdih v naših prizadevanjih za skupno dobro, blaginjo celotnega območja in vse združene Evrope.

Opis Srednje Evrope v smislu njenih vrednot je prav tako pomemben. Ker smo že več kot tisoč let del zahodne civilizacije, si delimo tudi njene ideološke temelje. Milan Kundera je Srednjo Evropo pomenljivo označil kot »ugrabljeni Zahod«, torej del zahodne civilizacije, ki se je proti svoji volji znašel pod sovjetsko prevlado – imperialistično, avtoritarno in nezmožno razumskega upravljanja. Kljub temu je treba poudariti, da naša zavezanost vrednotam, ki so zgradile evropsko kulturo, ni ostala povsem brez izraza. Morda bolje kot kdor koli drug vemo, kako visoko ceno je treba plačati za njihovo obrambo. Zavedamo se, da moramo negovati in povezovati svobodo in odgovornost, pravice in dolžnosti, invidualizem in solidarnost, kritičen, inovativen in modernističen odnos s takšnim, ki ceni dediščino in izročila, s katerimi je zaznamovana naša istovetnost.

Na pragu zgodovinskega preboja leta 1989 je Timothy Garton Ash zapisal, da je zasnova Srednje Evrope prebudila zahodni svet, ki je takrat nehal razmišljati v okvirih hladne vojne, izzvala skupne predstave in prednostne naloge, obenem pa je imela v zameno ponuditi nekaj novega. Zdi se, da to mnenje velja še danes, saj je sodelovanje srednjeevropskih držav v Evropski zvezi in zvezi NATO ključen in utrjen del evropske in atlantske ureditve, naše območje s svojo trdno gospodarsko rastjo pa je naredilo opazen civilizacijski preskok. Danes zasnova Srednje Evrope pomeni tudi razgibanost in pozitivne vsebine. Če bi moral natančno predstaviti sodobni obraz Srednje Evrope, s Poljsko kot največjo državo na tem območju, bi rekel takole: to je skupnost deljenih uspehov, obenem pa tudi skupnost deljenih stremljenj.

Srednja Evropa predstavlja edinstven zgled, kako močna in ustvarjalna moč je svoboda. Svoboda in njeni sorojenci – gospodarska svoboda, podjetništvo, samouprava – odpirajo prostor za izpolnjevanje drznih ambicij in stremljenj. Napredek svobode spremlja razvoj. Tri desetletja, ki so minila po padcu komunizma, območni preboj, ki ga je spodbudilo poljsko gibanje »Solidarnost«, vse to so zgodbe o velikem gospodarskem uspehu, o družbenem in civilizacijskem napredku, ki se je v tako kratkem času v zgodovini doslej zgodil zelo redko. Poljska in celotna Srednja Evropa so navdušujoče priče priložnosti, ki jih ponuja svoboda.

Služimo lahko tudi kot navdihujoč zgled, kako sodelovanje, združene pobude in projekti prinašajo pozitivne rezultate. Zahvaljujoč njim Srednja Evropa ni več, kot je bila v obdobju preizkušenj, obrobno območje med Zahodom in Vzhodom, med imperialističnimi močmi, in je namesto tega postala struktura, ki jo povezujejo številne vezi, struktura, ki se zaveda svojih interesov in ima vpliv na razvoj evropskih dogodkov. Emancipacija Srednje in Vzhodne Evrope je bila uspeh, srednje- in vzhodnoevropske države smo ključni del političnih in civilizacijskih procesov.


FOTO: Instagram/prezydent_pl

Naj vas opozorim še na tri pomembne ravni srednjeevropskega sodelovanja, ki so pomembne ne le za omenjeno območje, temveč tudi za Evropsko in Atlantsko zvezo in imajo celo globalne razsežnosti. Prva izmed njih je Višegrajska skupina, politična entiteta z najdaljšim obstojem, ki povezuje Poljsko, Republiko Češko, Slovaško in Madžarsko. Ustanovljena je bila leta 1991 kot izhodišče za politični dialog in usklajevanje prizadevanj za pridobitev članstva v zvezi NATO in Evropski zvezi, kot koristna pa se je izkazala tudi po tem, ko je že dosegla svoje strateške cilje. Danes je eden najpomembnejših posrednikov v spodbujanju območnega sodelovanja v Srednji Evropi ter iskanju razumevanja za evropska vprašanja.

Drugo raven predstavlja Bukareška deveterica, struktura, ki povezuje države vzhodnega krila zveze NATO: Poljsko, Romunijo, Litvo, Latvijo, Estonijo, Madžarsko, Slovaško, Republiko Češko in Bolgarijo. Ustanovljena je bila leta 2015 v Bukarešti, kjer smo podpisali skupno izjavo, v kateri je zapisano, da države članice Bukareške deveterice združujejo svoja prizadevanja za zagotovitev, kjer je to potrebno, »trdne, verodostojne in trajnostne zavezniške vojaške navzočnosti« na tem območju. B9 je v veliki meri odziv na rusko nasilno politiko, kršitev meja in ozemeljske celovitosti v sosednji Ukrajini, kar ogroža območno in atlantsko varnost. Tega ne bomo zgolj mirno opazovali.

Tretjo raven sodelovanja predstavlja Pobuda treh morij, ki sva jo leta 2015 predlagala s tedanjo predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović. Skupina združuje države, ki ležijo med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem: Avstrijo, Hrvaško, Republiko Češko, Estonijo, Litvo, Latvijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo in Madžarsko. Cilj pobude so skupna vlaganja v infrastrukturo, transport, energijo in nove tehnologije, ki bodo okrepila razvoj v naših državah in prispevala k povezanosti Evropske zveze. Če si ogledamo zemljevid gospodarskih povezav znotraj Evropske zveze, bomo videli pomenljivo prednost vodoravnega pretoka po zahodno-vzhodni osi v primerjavi z navpičnim pretokom med severom in jugom. To vključuje pretok ljudi, dobrin, storitev in kapitala, pa tudi infrastrukturne mreže: avtocest, železnic, cestnih vozlišč, plinovodov, električnih in telekomunikacijskih omrežij. Pobuda treh morij, projekt, katerega cilj je strukturna preobrazba tega dela Evrope, naj bi zapolnil manjkajoče delce »gradbenega odra«, ki bo pomagal okrepiti vključevanje našega območja in celotne Evropske zveze. Dejstvo, da poleg kapitala znotraj Evropske zveze v projektu Pobuda treh morij sodelujejo tudi vlagatelji iz Združenih držav Amerike, Kitajske in drugih delov sveta, zagotavlja zanesljivo širitev koristi in medsebojne odvisnosti.

To je podoba današnje in vizija prihodnje Srednje Evrope kot skupnosti deljenih dejavnosti, uspeha in drznih stremljenj. Prepotovali smo dolgo in uspešno pot – od območja, ki v mislih glavnih igralcev na svetovnem odru dolgo časa skorajda ni obstajalo (»na Poljskem, torej Nikjer«, je konec 19. stoletja zapisal Alfred Jarry), do območja, ki je postalo eden najbolj razgibanih delov sveta v razvoju in si prizadeva, da bi se uvrstilo na seznam civilizacijskih središč. Srednja Evropa – ali že samo ime ne pove vsega? Lepo povabljeni, da sodelujete v tej osupljivi dogodivščini.

Andrzej Duda

Besedilo je bilo sočasno objavljeno v poljski mesečni reviji Wszystko Co Najwazniejse v sodelovanju z Varšavsko borzo.

Iz angleščine prevedla Mojca Masterl Štefanič