Ob tem je ponovil poziv papeža Frančiška, naj se narodi nikoli ne sprijaznijo z vojno, ampak naj se zavežejo k iskanju miru. Izrazil je prošnjo, »naj se orožje utiša« in spomnil na papeževe besede, s katerimi odločevalce mednarodnega življenja in politične voditelje narodov spodbuja, da »storijo vse, kar je v njihovi moči, da se vojna konča«.

Pomen humanitarne podpore

Sveti sedež je izrazil hvaležnost vsem državam, ki so sprejele in podprle begunce, nadškof Caccia pa je po navedbah portala Vatican News poudaril, kako pomembno je, da ljudje, ki so še vedno razseljeni, »prejmejo humanitarno podporo, dokler se ne bodo lahko varno, prostovoljno in dostojno vrnili na svoje domove«.

Ključna točka je po besedah vatikanskega predstavnika »hitra ponovna združitev vseh družin«, ki so bile med konfliktom ločene, pri čemer morajo biti upoštevane »potrebe prizadetih otrok«.

Nadškof Gabriele Caccia je konec januarja 2020 uradno prevzel položaj stalnega opazovalca Svetega sedeža pri Združenih narodih. FOTO: Vatican Media

Pot do gradnje miru

Nadškof Caccia je opozoril na nujnost, da se mednarodna skupnost ob takšnem trpljenju ne »sprijazni z vojno, ampak sodeluje v gradnji miru«, je povzel papeževe besede. Znano je, da je sveti oče italijanskemu kardinalu Matteu Zuppiju zaupal »odgovornost vodenja misij, namenjenih poslušanju in prepoznavanju humanitarnih gest, ki bi lahko vodile na pot miru«.

»Vojna je napaka in groza«

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih je še enkrat več izpostavil nujnost »uporabe vseh diplomatskih sredstev, tudi tistih, ki do sedaj morda še niso bila uporabljena, da se ta strašna tragedija konča«, saj je »vojna sama po sebi napaka in groza«. Nadškof Caccia je svoj nagovor v ZN sklenil s ponovnim odločnim pozivom Svetega sedeža k prekinitvi ognja in začetku »pogajanj za pravičen in trajen mir«.

Napadi na skladišča žita v Odesi 

Boji v Ukrajini potekajo na več ravneh in nič ne kaže, da se bodo končali. Po navedbah tujih medijev so namreč ruske bombe v Odesi ob Črnem morju že tretjo noč med drugim uničevale pristaniško infrastrukturo in skladišča žita, pri čemer je bilo požganih več kot 60.000 ton. »Rusija torej ni samo odstopila od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja, ampak ga tudi požiga,« je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell.

Ruske sile so ponoči ob Odesi obstreljevale tudi mesto črnomorsko mesto Mikolajiv. V obeh mestih je bilo skupno ranjenih 20 ljudi.