Mašo, pripravila sta jo Vojaški vikariat Slovenske vojske in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, je daroval apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich.

Poleg metropolita Zoreta so somaševali pomožni škof dr. Franc Šuštar, vojaški vikar slovenske vojske Matej Jakopič in prvi vojaški vikar dr. Jože Plut.

Hrepenimo po miru, ki ga ne ogrožajo sebičnost, napuh, želja po obvladovanju drugih, pohlep po sosedovem imetju in še toliko drugega. Hrepenimo po miru, ki živi znotraj, v človekovi globini. (Stanislav Zore)

Prišla je ura, ko je kronos postal kairos

Nagovor je imel nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je dejal, da so tektonske spremembe v Evropi, zlasti v Evropi, ki je bila pod komunistično okupacijo, tudi slovenskim vizionarjem navdihnile misel, da je prišla ura, da je kronos v tistem času postal kairos.

Na »pobudo tistih, ki so videli daleč, tistih, ki v srcu dobro mislijo, in tistih, ki so bili pogumni in pripravljeni tvegati, so se začele pripravljati spremembe, ki so bile potrebne najprej za pripravo osamosvojitve in potem tudi za njeno uresničitev«.

Spominske maše se je poleg predsednika vlade Janše udeležil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs ter v veliki večini pripadniki in podporniki stranke SDS. FOTO: Ivo Žajdela

Bilo je popolnoma jasno, da samostojnost pomeni tudi demokratičnost

Opozoril je, da misel na samostojno Slovenijo ni navduševala vseh. »Verjetno zaradi tega ne, ker je bilo popolnoma jasno, da samostojnost pomeni tudi demokratičnost; da se bomo s tem, da se bomo v duhu pravice narodov do samoodločbe poslovili od nekdanje države, s tem pa tudi od njenega sistema, ki nikakor ni bil demokratičen, pa čeprav so nam ga prikazovali kot socializem s človeškim obrazom.«

Spomnil je, s kakšnim navdušenjem so ljudje praznovali in s kakšnim veseljem pospremili nastanek nove, naše države.

»A skorajda v istem času, ko so pred parlamentarno palačo igrali in peli himno samostojne države Republike Slovenije, so po vojašnicah prižigali motorje tankov, ki so dobili ukaz, naj zavzamejo slovenske meje in preprečijo njeno osamosvojitev.« V jutru po osamosvojitveni proslavi smo se zbudili v vojno; šlo je za samostojno, neodvisno in demokratično Slovenijo.

Nagovor je imel nadškof metropolit Stanislav Zore. FOTO: Ivo Žajdela

Brionski dogovor je prekinil spopade, čeprav vojne še ni bilo konec

Nadškof Zore je povzel dogajanje, ko je jugoslovanska vojska napadla Slovenijo in njeno samostojnost, uprlo pa se ji je praktično vse ljudstvo, predvsem pa enote Teritorialne obrambe in policija.

Istočasno pa so se začela tudi intenzivna pogajanja, da bi orožje čim prej utihnilo, da bi bila materialna škoda čim manjša, da bi se ljudje lahko čim prej vrnili domov in da bi narod lahko živel v miru.

A skorajda v istem času, ko so pred parlamentarno palačo igrali in peli himno samostojne države Republike Slovenije, so po vojašnicah prižigali motorje tankov, ki so dobili ukaz, naj zavzamejo slovenske meje in preprečijo njeno osamosvojitev.

Na včerajšnji dan pred tridesetimi leti je bil sklenjen tako imenovani Brionski dogovor, ki je prekinil spopade, čeprav vojne še ni bilo konec, saj se je dejansko končala 25. oktobra 1991, ko je zadnji vojak jugoslovanske vojske zapustil slovensko ozemlje.

Predstavniki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve so ob navzočnosti veteranskih praporov k spominski plošči, posvečeni vojni za Slovenijo leta 1991, položili venec. FOTO: Ivo Žajdela

Hrepenimo po miru, ki živi znotraj, v človekovi globini

Nadškof Zore je poudaril, da vsi hrepenimo po miru, ki ga ne ogrožajo sebičnost, napuh, želja po obvladovanju drugih, pohlep po sosedovem imetju in še toliko drugega.

»Hrepenimo po miru, ki živi znotraj, v človekovi globini, in z te globine, iz srca stopa v njegove odnose z drugimi ljudmi. Ta mir pa presega naše sposobnosti in našo dobro voljo.

Zato je pomembno, da slišimo Jezusovo ponudbo iz današnjega evangelija: 'Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.'«

Nagovor nadškofa Zoreta je dodan v priponki.

Navzoče je nagovoril predsednik vlade Janez Janša. FOTO: Ivo Žajdela

Po maši je imel nagovor tudi predsednik vlade Janez Janša

Po maši je bila spominska slovesnost, na kateri so predstavniki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ob navzočnosti veteranskih praporov k spominski plošči, posvečeni vojni za Slovenijo leta 1991, položili venec.

Navzoče je nagovoril predsednik vlade Janez Janša, ki je spomnil na težavnost položaja Slovenije ter njenih takratnih voditeljev ob poskusih iz Beograda, da pokori Slovence in ob agresiji JLA proti Slovencem.

Na pobudo tistih, ki so videli daleč, tistih, ki v srcu dobro mislijo, in tistih, ki so bili pogumni in pripravljeni tvegati, so se začele pripravljati spremembe, ki so bile potrebne najprej za pripravo osamosvojitve in potem tudi za njeno uresničitev.

Sodeloval je Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska.

Spominske maše se je poleg predsednika vlade Janše udeležil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs ter v veliki večini pripadniki in podporniki stranke SDS.

Pridiga nadškof Zore, 7. 7. 2021.doc

1/5