Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Stanko Vuk, Trst, spominska slovesnost ob 80. obletnici umora

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 10. 03. 2024 / 22:18
Oznake: Družba, Vojna, Zgodovina
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 11.03.2024 / 06:33
Ustavi predvajanje Nalaganje
Stanko Vuk, Trst, spominska slovesnost ob 80. obletnici umora
Nagovor predsednika Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Martina Breclja. FOTO: Ivo Jevnikar

Stanko Vuk, Trst, spominska slovesnost ob 80. obletnici umora

V nedeljo, 10. marca 2024, je bila na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu, pred grobnico Tomažičev, spominska slovesnost ob 80. obletnici umora Stanka Vuka, Danice Tomažič in Draga Zajca.

Prihod na pokopališče pri sv. Ani, drugi z leve konzul Gregor Šuc, tretji govornik Martin Brecelj. FOTO: Ivo Jevnikar

Spominsko prireditev sta pripravila Društvo slovenskih izobražencev in Kulturno društvo Stanko Vuk Miren – Orhovlje. Po polaganju cvetja je imel nagovor predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Martin Brecelj, tudi avtor prelomne in vsebinsko izjemno bogate knjige, zgodovinske analize o umoru, Anatomija nekega zločina (2016). Spomnil je, da so pred 80 leti v stanovanju v tretjem nadstropju v Rossettijevi ulici 31 v Trstu počili revolverski streli. Pretrgali so življenjsko nit obeh stanovalcev, Stanka Vuka, njegove žene Danice Tomažič in Ljubljančana Draga Zajca, ki je bil takrat pri njiju na obisku.

Polaganje rož pri grobnici Tomažičevih. FOTO: Ivo Jevnikar

Trojni umor v Rossettijevi ulici je globoko odjeknil

»Vuk je bil mlad in obetajoč pesnik in pisatelj ter eden najvidnejših predstavnikov slovenskih krščanskih socialcev na Primorskem,« je dejal govornik. Z ženo Danico, sestro komunističnega voditelja Pina Tomažiča, se je po izpustitvi iz fašističnega zapora nameraval pridružiti partizanom. S podobno namero ju je tistega usodnega večera obiskal liberalno usmerjeni doktor psihologije in violinist Drago Zajc, ki je v Ljubljani sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zato zaprt, dokler se mu ni uspelo umakniti v Trst.

»Trojni umor v Rossettijevi ulici je globoko odjeknil v slovenskem in širšem prostoru ter celo navdahnil nekatera literarna peresa, od Borisa Pahorja in Fulvia Tomizze do Toneta Partljiča. Dolga leta je prevladovala domneva, da so bili storilci zločina nasprotniki Osvobodilne fronte, zlasti slovenski četniki. Toda danes več dokazov govori o tem, da so morilci prihajali prav iz njenih vrst, točneje iz vrst njene Varnostno-obveščevalne službe.«

Grobnici Tomažičevih. FOTO: Ivo Jevnikar

Umor je storila komunistična VOS

Spomnil je tudi, da je zgodovinar Jože Pirjevec v knjigi Foibe – Una storia d'Italia (2009) o motivaciji zločina takole zapisal: »Komunisti so že imeli pod nadzorom Osvobodilno fronto in niso hoteli, da bi se Vuk pridružil partizanskemu gibanju, kot je nameraval, da ne bi s svojo karizmo okrepil njihovih notranjih političnih tekmecev, ki so bili potencialno nevarni.«

Šlo je zlasti za predvojne voditelje primorskih Slovencev, od krščanskih socialcev in liberalcev do tigrovcev, ki so se po zlomu Italije vračali iz zaporov, iz konfinacije in iz emigracije v prepričanju, da bodo lahko še naprej igrali svoje nekdanje vloge, očitno pa so se razmere med tem spremenile. Biti dosledno proti nacifašizmu in hkrati uveljavljati svojo nekomunistično politično usmeritev je bilo tedaj med Slovenci večkrat tvegano.

To tragično zgodbo je tudi sam Brecelj veliko raziskoval. »Mislim, da sem podkrepil temeljne Pirjevčeve ugotovitve, bodisi v knjigi Anatomija političnega zločina (2016) kot v drugih spisih in člankih. Zdaj sem o tem napisal novo knjigo, in sicer v italijanščini, v katero sem vključil nekaj novih odkritij in spoznanj. Knjiga bo izšla letos pri italijanski založbi.«

Slike na grobnici Tomažičevih, od leve starša Josip in Ema Tomažič, Pino in Danica Tomažič ter Stanko Vuk. FOTO: Ivo Jevnikar

Trojni umor odraža zapleteno dogajanje med drugo svetovno vojno

Martin Brecelj je dejal, da trojni umor v Rossettijevi ulici odraža zapleteno dogajanje med drugo svetovno vojno na Slovenskem, še posebej tedanji slovenski razkol. »Ob borbi za narodno osvoboditev se je takrat razvnela tudi borba za revolucijo in proti njej, pri čemer so se pojavile razne oblike kolaboracije z okupatorjem. Prav je, da vse to jasno povemo, pa ne zato, da bi netili stare spore in sovraštva, pač pa zato, da bi pospeševali resnično spravo, za kakršno sta se zavzela nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

V tem duhu je tudi prav, da ohranjamo hvaležen spomin na ljudi, ki so pomembno prispevali za naše današnje svobodnejše in enakopravnejše sožitje, morebiti celo z žrtvovanjem svojih življenj, pa jim to ni vselej priznano, kakor bi si zaslužili. Mislim, da mednje sodijo Stanko Vuk, Danica Tomažič in Drago Zajc.«

Nagovor predsednika Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Martina Breclja. FOTO: Ivo Jevnikar

Grobnica je pomemben slovenski zgodovinski spomenik v Trstu

Govornik je tudi pozval, da bi bolje skrbeli za vzdrževanje grobnice Tomažičev. »V njej počivata Stanko Vuk in Danica Tomažič, pa tudi Daničin brat Pino ter starša Pepi Tomažič in Ema Colja. Iz razlogov, ki jih tu ne gre obnavljati, je njihov poslednji dom precej zanemarjen. In vendar gre za ljudi, ki simbolizirajo gorje in veličino primorskih Slovencev v minulem stoletju. Ob današnji slovesnosti bi rad povabil njihove sorodnike ter sploh slovensko javnost, začenši s krovnima organizacijama SSO in SKGZ, da bi s skupnimi močmi našli rešitev za trajno in redno vzdrževanje grobnice, ki je pomemben slovenski zgodovinski spomenik v Trstu in naj to tudi ostane.«

Pel je mešani pevski zbor župnije sv. Jurija Miren pod vodstvom Andreja Budina. FOTO: Ivo Jevnikar

Za Brecljem je imela spregovorili še predsednica Kulturnega društva Stanko Vuk Miren - Orehovlje Sonja Cijan. Prišli so tudi sorodniki Stanka Vuka iz Mirna in Danice Tomažič s Tržaškega ter snaha in vnukinja Draga Zajca iz Ljubljane, med vidnejšimi gosti pa generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, deželna tajnica stranke Slovenska skupnost Fulvija Premolin, tržaški pokrajinski predsednik Slovenske skupnosti Pavel Vidoni, podpredsednica za Tržaško Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik Slovenske prosvete iz Trsta Tomaž Simčič. Pel je mešani pevski zbor župnije sv. Jurija Miren pod vodstvom Andreja Budina.

Vabilo na spominsko slovesnost.

Nalaganje
Nazaj na vrh