Cerkev Žalostne Matere Božje na Starih Svetih gorah. Foto: Ivo Žajdela

Stare gore, imenovane tudi Stare Svete gore nad Podsredo na Kozjanskem, so pozabljena Božja pot, nekoč pa je bila zelo obiskana. Vzrokov za to je več, eden je oddaljenost od prometnic, drugi, zelo blizu je drugi podoben božjepotni kompleks Svete gore nad Bistrico ob Sotli (župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami), tretji revno Kozjansko ...

Cerkev Žalostne Matere Božje na Starih Svetih gorah. Foto: Ivo Žajdela

Stare gore so pozidali na stari prazgodovinski kulturni osnovi

Edinstveno Božjo pot na Starih gorah nad Podsredo so nekoč postavili na strmem griču Gradišče, torej na staro prazgodovinsko kulturno osnovo. Sestavljajo jo osrednja cerkev, posvečena Sveti Mariji oziroma Mariji sedem žalosti, dve veliki kapeli oziroma majhni cerkvi in iz Podsrede speljan strm križev pot oziroma kalvarijska pot s trinajstimi kapelami. Domačini romarskemu kompleksu rečejo tudi Bližnje gore (za razliko od Svetih gor nad Bistrico ob Sotli, ki jim rečejo Daljne gore).

Podsreda. Foto: Andrej Praznik 

Podsreda, pogled na Križev pot na Stare Svete gore na Gradišču. Foto: Ivo Žajdela

Posebnost cerkve je gotski kip Pieta, Marije z Jezusom iz okrog 1410

Cerkev Marije sedem žalosti (uradno po Letopisu Cerkve na Slovenskem Sv. Marija – Žalostna Mati božja) je stara, prva pisna omemba sega v leto 1347, sedanja stavba izvira iz 15. stoletja. Ohranjeni gotski prezbiterij krasijo ostanki zgodovinske poslikave, medtem ko izstopa zgodnjebaročni glavni oltar iz 17. stoletja. Posebnost cerkve je gotski kip Pieta, Marije z Jezusom, snetim s križa v naročju, star več kot 600 let, iz okrog 1410, delo ptujskogorske delavnice, ki je eden najlepših primerov gotskega kiparstva pri nas. Kip je tako dragocen, da ga hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani, v cerkvi pa je zelo lepa replika. Cerkev hrani tudi relikvije Svetega Križa in mučencev iz rimskih katakomb. Stranska oltarja sta posvečena sv. Fabijanu in Sebastijanu ter sv. Križu, v tronu sredi cerkve je kip Žalostne Matere Božje iz leta 1902. Opremo dopolnjujeta rokokojska prižnica in križev pot z napisi v bohoričici.

Glavni oltar cerkve Žalostne Matere Božje. Foto: Ivo Žajdela

Gotski kip Marije z Jezusom iz leta 1410, delo ptujskogorske delavnice. Foto: Ivo Žajdela

Ob Marijini cerkvi sta še dve kapeli oziroma kar majhni cerkvi

Nad cerkvijo stoji kapela sv. Ane iz 14. stoletja, pod njo pa kapela sv. Mohorja in Fortunata iz začetka 15. stoletja, ki zaključuje križev pot iz doline in so jo uporabili za Božji grob. Obe imata novejšo opremo iz 19. stoletja, ki je v zelo slabem stanju. Križev pot po strmem pobočju iz Podsrede je iz leta 1834, nazadnje so ga obnovili leta 2015.

Romarski kompleks je dolgo propadal. Domača župnija ga ni mogla več vzdrževati, kaj šele obnavljati, v zadnjih letih je prišla celo v soupravo k sosednji župniji Bistrica ob Sotli, ki pa ima že sama na svojem ozemlju znane Svete gore, prav tako pomembno Božjo pot. Pred dvema desetletjema so se na pobudo takratnega direktorja Kozjanskega parka ob lotili obnove, najprej so restavrirali poslikave v ladji. Začeta obnova prezbiterija je zastala, v njem pa so delovni odri stali kar 18 let.

Podsreda in Stare svete gore na Državni topografski karti 1 : 25.000. Vir: Geodetska uprava

Notranjost cerkve Žalostne Matere Božje, pogled v ladjo. Foto: Ivo Žajdela

Začeli so z obnovo prezbiterija leta 2023

Leta 2023 pa so domačini ponovno združili moči z željo po obnovi. Uspešno so se prijavili na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje, sredstva pa so prispevali tudi Občina Kozje in donatorji. V sklopu projekta so se osredinili na konservatorsko-restavratorska dela, ki so jih zaključili jeseni 2024. Osrednji del prenove je bila obnova 600 let starega gotskega prezbiterija. Poleg tega so domačini poskrbeli za nujna vzdrževalna dela na celotnem objektu. Popravili so streho, ki je puščala, uredili odvodnjavanje, popravili cementni tlak, obnovili omet v zakristiji, namestili mreže na okna za zračenje, restavrirali svetila in oltarne svečnike ter v cerkvi vzpostavili elektrifikacijo. V več delovnih akcijah so temeljito očistili cerkev in okolico.

Notranjost cerkve Žalostne Matere Božje. Foto: Ivo Žajdela

Obnovljeni prezbiterij so blagoslovili na belo nedeljo leta 2025

Prenovljen prezbiterij so blagoslovili na belo nedeljo leta 2025. Mašo so darovali domači župnik Lojze Weingerl (v Podsredi je od leta 1973) ter Damjan Kejžar in Peter Leskovar, ki je vodil somaševanje in blagoslov. Slovesnost je s petjem obogatil cerkveni pevski zbor iz Podsrede, po maši pa so zapeli še litanije. Bojana Bratuša je v imenu vaščanov izrazila zahvalo vsem, ki so prispevali k prenovi. Obnovo je vodila konservatorka Mateja Ocepek, ki je predstavila postopek restavratorskih del in razložila zgodovinske stenske poslikave.

Obnovljeni prezbiterij. Foto: Ivo Žajdela

Jožefa Prelog je izdelala oltarni prt s čipkami, zanj je porabila več kot 200 ur dela

Že prej, na tiho nedeljo, je bila v cerkvi prvič po skoraj 20 letih maša na glavnem oltarju. Ob tej priložnosti so blagoslovili nov oltarni prt s čipkami, ki ga je izdelala Jožefa Prelog iz Poljanske doline in ga darovala Mariji na Starih gorah čipkami, Zanj je porabila več kot 200 ur dela.

Obnovljena freska v prezbiteriju. Foto: Ivo Žajdela

Glavno pobudo za obnovo treh cerkva na Starih Svetih gorah vodi Jure Ferlan

Glavno pobudo za obnovo treh cerkva na Starih Svetih gorah že več let vodi strokovnjak za tovrstne podvige Jure Ferlan iz Poljanske doline. Zakaj podvige? Tudi zato, ker se domači župniki, ki so vedno bolj obremenjeni za osnovno vzdrževanje župnijskih cerkva, izogibajo obnovam podružničnih cerkva, še posebno tistim visoko v hribih in (ali) bi bile obnove finančno zelo zahtevne. Verniki v okolici finančno teh obnov ne zmorejo, občine lahko prispevajo kaj malega (veliko premalo), država oziroma ministrstvo za kulturo pa je »zasuto« s potrebami po obnovah, od gradov, dvorcev, cerkva, spomenikov, »bolnic Franj« in mnogih drugih kulturnih spomenikov.

Notranjost cerkve Žalostne Matere Božje, stranska oltarja. Foto: Ivo Žajdela

Srečanje Jureta Ferlana z romarskim kompleksom na Starih gorah

Jure Ferlan iz Odbora za obnovo cerkve na Starih gorah, ki se je zavzel za obnovitvena dela na Starih gorah, je za Družino povedal, da je za ta kraj nad Podsredo vedel že kar nekaj časa, pred slabimi desetimi leti pa je obiskal prireditev Kozjansko jabolko v Podsredi. Ob tej priložnosti se je pri domačinih pozanimal o možnosti obiska romarskega kompleksa na Gorah, kot jim tudi rečejo. Usmerili so ga do župnika Lojzeta Weingerla, ki ga je napotil do takratne mežnarice Rozalije Babič na Gradišču, k hiši, najbližji cerkvam. To je bil njegov prvi obisk na Gorah, kasneje se je oglasil še večkrat.

V tronu sredi cerkve je kip Žalostne Matere Božje iz leta 1902. Foto: Ivo Žajdela

Že prvi vtis: gre za eno bolj zanimivih cerkva na Slovenskem

Jure Ferlan: »Mežnarica Rozalija mi je najprej odklenila veliko cerkev, v kateri so v prezbiteriju za steno iz polivinila stali do oboka segajoči gradbeni odri, po tleh so bili kupi gradbenega materiala in različnih odpadkov,« pove. Že prvi vtis mu je dal vedeti, da gre za eno bolj zanimivih cerkva na Slovenskem. »Čeprav so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja predvsem v ladji naredili večji poseg z odstranitvijo ravnega lesenega stropa, ki je bil morda še gotski, ali vsaj baročen, ter s takrat priljubljeno sentimentalno poslikavo obremenili stene in nov ometan strop, je še vedno precej elementov iz starejših časov, iz obdobja gotike in baroka. Vsa oprema je v precej slabem stanju zaradi dolgoletnega nevzdrževanja, v zakristiji pod zvonikom je bilo pravo razsulo, navlažen omet je odpadal, za zelo lepo zakristijsko omaro je bilo za dve samokolnici odpadlega ometa, v njej so gnezdile miši, ki so zgrizle mašne plašče, glavni oltar je bil zavit v strgan polivinil, zaprašen, na njem so celo gnezdile ptice. Ladjo so počistili za maševanje, oltar pa je bil kar stara kuhinjska miza. Zunaj cerkve so na tleh ležala polkna, ki so odpadla z zvonika.«

Doda, da je bilo še huje v kapeli sv. Ane. »Ko sem odklenil vrata, je ven udaril težak zrak z vonjem po trohnobi, v popolnoma zapuščeni kapeli so bile odložene zelo zanimive baročne klopi iz velike cerkve, datirane z letnico 1742. Ker je puščala streha, je bila notri še večja vlaga. Nekoliko boljše je bilo stanje v kapeli Božjega groba, ki so jo domačini nekaj let prej rešili pred sesutjem s samoiniciativno obnovo.«

Stara omara v zakristiji. Foto: Ivo Žajdela

V takšni situaciji se odločiš in pomagaš po svojih močeh

Na vprašanje, zakaj se je lotil težkega dela, reševanja slabega stanja na Starih Svetih gorah, je povedal: »Ko človek vidi, da ne bo kmalu nikogar, ki bi se zavzel za kakovosten cerkveni inventar, ki je zapisan popolnemu propadu, se odločiš in pomagaš po svojih močeh. To je nekako tako, kot če ob cesti srečaš ponesrečeno osebo, ne prepustiš je morebitnemu naslednjemu mimoidočemu, za katerega ni nujno, da bo kmalu prišel, ampak pomagaš takoj in morda rešiš življenje. Tudi umetnine in starine v neustreznih pogojih hitro propadajo, zaradi slabega stanja pa pogosto postanejo tudi žrtev raznih pospravljanj. Ljudje v prostem času počnejo vse sorte, zakaj pa ne bi pomagal pri ohranjanju naše kulturne dediščine?«

Stara omara v zakristiji, pod sivo barvo se skriva prvotna poslikava. Foto: Ivo Žajdela

Vloga restavratorske firme Zavod H'Art

Pojasnil je, da je pri iskanju možnosti za obnovo pripomoglo tudi nekaj srečnih naključij. Našla se je možnost prijave na razpis ministrstva za kulturo. »Na srečo sem poznal Matejo Ocepek iz restavratorske firme Zavod H'Art, v kateri združujejo restavratorje, ki so zmožni celovite obnove kulturnih spomenikov, od zidov, fresk, do lesene in slikarske opreme, nudijo pa tudi storitev priprave prijav na razpise za obnovo kulturne dediščine. Z Matejinim partnerjem Urbanom Erženom sva se oglasila pri upravitelju župnije Damjanu Kejžarju, ki sem ga poznal že od prej z romanja moje domače župnije na Svete gore nad Bistrico ob Sotli. Beseda je dala besedo, ugotovili smo, da je najbolj smiselno najprej dokončati restavriranje notranjosti prezbiterija, kar nam je s skupnimi močmi tudi uspelo.«

Kapela sv. Ane na Starih Svetih gorah. Foto: Ivo Žajdela

Povedal sem mu, da če bomo sodelovali, lahko naredimo veliko

Seveda me je zanimalo, kako je pomagal pri organizaciji, pri iskanju poti do te obnove. Odgovoril je, da je poleg povezave z župnikom in restavratorji spoznal, da se je bilo nujno treba povezati tudi z domačini, predvsem vaščani Gradišča, ki živijo ob cerkvi in s cerkvijo, ter jih navdušiti za pravilno skrb za bogato kulturno dediščino, ki jo imajo. »Od pokojne tašče Rozalije Babič je ključ cerkva na Gorah prevzel Slavko Kotnik, ki me je sprva nejeverno gledal, kaj si domišljam glede obnove cerkve. Povedal sem mu, da če bomo sodelovali, lahko naredimo veliko. Skupaj smo tako organizirali že več delovnih akcij, s katerimi se je marsikaj postorilo za izboljšanje stanja cerkvenih stavb. Na pomoč so priskočili tudi nekateri župljani iz drugih delov župnije. Ker so ljudje začutili, da se stvari končno premikajo, se je našlo tudi nekaj darovalcev in prostovoljnih izvajalcev, ki so podprli restavriranje svetilk, oltarnih svečnikov in elektrifikacijo.«

Notranjost kapele sv. Ane. Foto: Ivo Žajdela

Kako na videz brezupen kos pozabljene cerkvene opreme navduši celo skeptike

Pohvalil je tudi občino Kozje, ki je preko javnih razpisov pomembno pomagala pri prizadevanjih za obnovo. Poleg prezbiterija so podprli tudi restavriranje baročnih klopi z letnico 1742. Obnovo slednjih šteje kot velik dosežek, saj gre za vzorčni primer, kako se na videz brezupen kos pozabljene cerkvene opreme z restavratorskim posegom povrne v dobro stanje in navduši celo največje skeptike. Z restavriranjem teh klopi so, tudi s pomočjo nekaj dobrotnikov, rešili enega redkih primerkov še ohranjenega tovrstnega lesenega pohištva iz 18. stoletja.

Ob tem je poudaril, da so vse delali v soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kar je pomembno, saj je pri obnovi kulturne dediščine potrebno znanje, da se kaj napačno ne izvede ali zavrže. »Ob tem bi pohvalil odgovornega konservatorja ZVKDS OE Celje Matija Plevnika za kooperativnost in podporo pri obnovi. S skupnimi močmi, s sodelovanjem župnika Kejžarja in številnih domačinov, smo po obnovi 27. aprila 2025 pripravili lepo praznovanje.

Še veliko pa bo treba postoriti, restavriranja je potrebna vsa oltarna oprema, orgle iz leta 1882, spovednice, nebo za procesije, zakristijska omara, ter notranjščini obeh kapel. Pomembno je, da se je oblikovala skupina domačinov, ki skrbi za redno vzdrževanje cerkve, da se preprečuje nadaljnje nastajanje škode, poskrbelo se je tudi za nekatere nujne tehnične rešitve, npr. stalno zračenje objektov.«

Notranjost kapele sv. Ane. Foto: Ivo Žajdela

Sodelovanje z župnikom, ki (so)upravlja župnijo iz sosednje župnije

Jureta Ferlana sem vprašal tudi kakšno je bilo sodelovanje z župnikom v Bistrici ob Sotli in soupraviteljem župnije Podsreda Damjanom Kejžarjem. »Kot sem že pojasnil, sva se že poznala z romanja naše župnije na Svete gore, kjer nas je tudi sprejel in nam slikovito razkazal božjepotno Marijino cerkev. Brez njegove odprtosti ne bi bilo možno začeti prizadevanj za obnovitvena, oziroma konservatorsko-restavratorska dela na Gorah. Skupaj sva izpeljala zahteven dvoletni projekt restavriranja edinstvenih gotskih, približno 600 let starih poslikav v prezbiteriju gorske cerkve, ki so po obnovi zažarele v vsem svojem sijaju. Sodelovala sva tudi pri restavriranju klopi, ki jih je kakovostno restavriral Mladen Kuhl iz Lovrenca na Pohorju. S skupnimi močmi sva na belo nedeljo aprila 2025 pripravila lepo praznovanje ob blagoslovitvi obnovitvenih del v Marijini cerkvi na Gorah.«

Baročne klopi z letnico 1742. Foto: Ivo Žajdela

Slika na nebu je čudežno preživela dolga leta propadanja

Podsreda, Stare Svete gore, nebo, angeli častijo Sveto rešnje telo. Foto: Mladen Kuhl

K restavriranju vabi tudi močno uničena velika slika na platnu, ki je bila nekoč del procesijskega neba. Na njej so upodobljeni angeli, ki častijo Sveto rešnje telo. Slika je čudežno preživela dolga leta propadanja, skoraj nepoškodovana na njej pa je ostala pozlačena monštranca s hostijo, kar je posebno znamenje, ki vabi k obnovi slike in češčenja Jezusa pod podobo kruha. Tudi bralci Družine so vabljeni k podpori obnove, saj je tudi to eden izmed načinov, kako počastiti Sveto rešnje telo, s tem, da se ohrani ta sveta podoba. Tisti, ki želijo podpreti obnovo, se lahko obrnejo na skrbnika cerkve Slavka Kotnika, na telefonsko številko 041 502 298. Kozjanska župnija Podsreda na robu Slovenskega ozemlja z malo prebivalci, kjer ni velikih zaposlitvenih centrov, bo težko zmogla sama nositi visoke stroške restavriranj, zato bo vsaka pomoč dobrodošla.

Slavko Kotnik, skrbnik cerkva na Starih Svetih gorah. Foto: Ivo Žajdela

Kot 14 kapelo križevega pota (Božji grob) so uporabili kapelo sv. Mohorja in Fortunata iz začetka 15. stoletja. Foto: Ivo Žajdela

Notranjost kapele Božjega groba. Foto: Ivo Žajdela

Tudi danes se Mariji priporočajmo za ohranitev slovenskega naroda

K obisku vabi lepa in prostorna cerkev Marije sedem žalosti, h kateri so se zatekali v času preizkušenj, še posebej med turškimi vpadi, vojnami in drugimi nevarnostmi, ki so grozili prebivalstvu. Tudi danes se ji je še kako potrebno priporočati za ohranitev slovenskega naroda. K sv. Ani v njeno kapelo pa so se nekoč zatekale ženske, ki niso mogle zanositi, Marijina mati jih je pogosto uslišala. Priporočale so se ji tudi za srečen porod in zdravje otrok. V postnem času romarje pričakuje eden izmed najbolj slikovitih križevih potov pri nas, vzpon pa je na vrhu poplačan s čudovitim razgledom na trg Podsreda in istoimenski grad. Redni romarski shodi so na tiho nedeljo, cvetni petek, sv. Marka, nedeljo po godu Žalostne Matere Božje in zahvalno nedeljo.

Levi oltar v kapeli Božjega groba. Foto: Ivo Žajdela

Desni oltar v kapeli Božjega groba. Foto: Ivo Žajdela

Ivo Žajdela, Skriti biser Kozjanskega, Stare Svete gore, Podsreda, Družina, 9. 8. 2026Jernej Šulc, Obnovljeni gotski prezbiterij vabi na Stare gore, Podsreda, Oko, št. 824, april 2025

Boris Dolničar, Podsreda, rojstni kraj Titove mame, na razglednicah, Josip Broz Tito, Slovenske novice, 28. 9. 2017

Andrej Praznik, Šum vode pod Svetimi gorami, Podsreda, Družina, 27. 7. 2025

Pogled na Podsredo z vrha kalvarije. Foto: Ivo Žajdela

(Pred)zadnja kapela križevega pota na Stare Svete gore (desno zadaj grad Podsreda) Foto: Ivo Žajdela

1/33