Foto: splet

Jeruzalem je bil v starozaveznem času očitno dosti manjši, kot je veljalo doslej. Do tega spoznanja so prišli arheologi Nemškega evangeljskega inštituta za stari vek v Sveti deželi, poroča avstrijski Kathpress.

Raziskovalci so dolgo časa izhajali iz domneve, da je jeruzalemsko mestno obzidje v železni dobi potekalo južno od današnjih Sionskih vrat do Himnonske doline, je pojasnil direktor omenjenega inštituta; domneva je temeljila na najdbi ostankov obzidja, ki jih je benediktinec Bargil Pixner iz tamkajšnje opatije Marijinega zaspanja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uvrstil v železno dobo (8. stoletje pred Kristusom).

Med zadnjimi izkopavanji so razkrili 12 kvadratnih metrov veliko območje do naravnih skal v globini 5,5 metrov, pri tem pa niso našli nobenih ostankov obzidja iz železne dobe. Odkrili so le nekaj raztresenih črepinj, kar naj bi nakazovalo, da so območje v tem obdobju uporabljali kot stanovanjski ali kmetijski predel. Za datiranje ostankov obzidja pa so pomembnejše črepinje iz klasičnega obdobja, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov najnovejših najdb in jih je mogoče izslediti do temeljnih plasti obzidja.

Arheologi na podlagi zadnjih najdb torej sklepajo, da je bilo mesto Jeruzalem v obdobju Stare zaveze manjše kot so mislili doslej. Natančen potek obzidja v železni dobi zaenkrat še ni znan, arheologi pa ugibajo, ali je morda potekalo od t.i. Davidovega mesta na severozahodu vzdolž današnjih poti skozi staro mestno jedro do Jafinih vrat.