Svetovna federacija znanstvenikov je minulo soboto v Vatikanu počastila štiri nobelovce, ki si pri svojem delu še posebej prizadevajo za uporabo znanosti v službi miru. Slovesnost ob podelitvi nagrad 'Znanost za mir' je potekala na sedežu Papeške akademije znanosti v Vatikanskih vrtovih.

Z omenjeno nagrado želi federacija spodbujati prizadevanja znanstvenikov, ki so leta 1982 v posebnem manifestu dali pobudo, naj se znanost in tehnologija zavežeta služenju miru, ne pa vojni. Tri leta po predstavitvi izjave v italijanskem mestu Erice je dokument po vsem svetu podpisalo okoli deset tisoč znanstvenikov. Trenutno je med podpisniki tudi stotrideset prejemnikov Nobelove nagrade.

Slovesnost je odprl škof Sánchez Sorondo, kancler Papeške akademije znanosti, vodil pa jo je Antonio Zichichi, predsednik Svetovne federacije znanstvenikov. Werner Arber, predsednik Papeške akademije znanosti, je bil eden izmed prejemnikov nagrade. Arber, molekularni biolog, je Nobelovo nagrado za medicino prejel leta 1978 skupaj s Hamiltonom Smithom in Danielom Nathansom za odkritje restrikcijskih encimov. Na njihovem delu temelji razvoj DNA tehnologije.

Nagrado 'Znanost za mir' so podelili še Yuanu Tseh Leeju, prejemniku Nobelove nagrade leta 1986 za njegov prispevek k razumevanju osnovnih kemijskih procesov, Gerardu 't Hooftu, prejemniku Nobelove nagrade za fiziko leta 1999 za pojasnitev kvantne zgradbe elektrošibke interakcije v fiziki, ter Samuelu Tingu, ki je Nobelovo nagrado za fiziko prejel leta 1976, in sicer za odkritje delca J/ψ.

Po končani slovesnosti je sledil simpozij o pomenu znanosti v kulturi tretjega tisočletja. Predavatelji so se osredotočili na dejstvo, da tudi dvajset let po padcu Berlinskega zidu svet še vedno ni zaključil tekme v oboroževanju. Predsednik Svetovne federacije znanstvenikov je na to temo povedal, da je 'sovražnik miru številka ena v svetu tehnološko-znanstveno prikrivanje: dokler po svetu obstajajo skrivni laboratoriji, toliko časa je oboroževalna tekma neizogibna'.

Zichichi je še spomnil, kako sta na prvem srečanju federacije v Ženevi takratna predsednika Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, Ronald Reagan in Mikhail Gorbačov, predlagala odprtje oz. razkritje vseh laboratorijev, s čimer sta podprla manifest znanstvenikov, ki so v italijanskem mestu Erice podpisali že omenjeno izjavo.

Predsednik svetovne federacije znanstvenikov je potožil, kako se tri desetletja kasneje znanstveno prikrivanje nadaljuje in da še vedno pomeni isto grožnjo kot jo je v obdobju hladne vojne. Po njegovih besedah so trenutno najtrdovratnejši sovražniki znanosti, miru in človeštva izprijene ideologije, ki netijo sovraštvo in spodbujajo premoč.

Na fotografiji: predsednik Papeške akademije znanosti Werner Arber, eden od prejemnikov nagrade 'Znanost za mir'