Francozinja Véronique Tellier je stara 100 let in živi v domu za ostarele v Montaubanu v južni Franciji. Kljub častitljivi starosti ta energična gospa počitka ne uvršča na vrh seznama vsakdanjih obveznosti. Ostaja dejavna, da bi ohranila telesno kondicijo in predvsem veselje: ob četrtkih je na urniku telovadba, vsak dan opravi več telefonskih pogovorov z bližnjimi in … vsak dan se udeleži svete maše. Sama pojasnjuje: »Predvsem hodim k maši vsak dan! Ko pridem v cerkev, rečem Gospodu: naredila sem vse, kar si mi naročil, zdaj upam, da bom dobila prostor ob tebi.« Z energično stoletnico so se pogovarjali pri francoskem časniku La Dépêche.

Véronique se je rodila leta 1923 v Alžiriji, kjer je srečno živela do izbruha druge svetovne vojne.

Véronique Tellier se je rodila leta 1923 v Alžiriji. Tam je srečno živela do izbruha druge svetovne vojne, zaradi katere je morala s tisoči t. i. »Pied Noirs« [alžirskimi Francozi] prečkati Sredozemsko morje, da bi dosegla francosko obalo. Ta izkušnja ji predstavlja boleč spomin, je pojasnila v pogovoru za medije: »Predstavljajte si, da v nekaj urah pustite za seboj štirideset let spominov tako, da preprosto zaklenete ključavnico svoje hiše … da bi rešili svoje življenje, življenje svojih staršev in otrok.«

Véronique je stoti rojstni dan praznovala v domu za ostarele. FOTO: La Depeche

Njena največja bolečina pa je smrt hčerke, ki je pri 20 letih umrla v prometni nesreči. Véronique kljub temu kaže neomajno vero: »To so rane, ki se nikoli ne zacelijo (…) Kar me resnično drži pokonci, je vera. Vsak dan se pogovarjam z Bogom in doslej me ni še nikoli pustil na cedilu. Držite se Gospoda, nikoli ne boste razočarani. V žalostnih trenutkih se oziram k Preblaženi Devici [Mariji]. … Raje bi izgubila življenje kot vero in zahvaljujem se usodi, da mi je namenila to duhovno bogastvo.«