V nedeljo, 7. decembra 2008, na predvečer praznika Brezmadežne, ob 16.00 bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja praznovanje stoletnice ustanovitve Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Slovesnosti se bo poleg velikega števila duhovnikov iz vseh šestih slovenskih škofij udeležila tudi večina slovenskih škofov.

Praznovanje se bo pričelo ob 15.30 z molitvijo rožnega venca za nove duhovne poklice, ob 16.00 pa bo sv. maša s somaševanjem slovenskih škofov. Na praznik Brezmadežnega spočetja device Marije, letos pa izjemoma že na njegov predvečer, bodo bogoslovci prvega letnika bogoslovnega semenišča v Ljubljani in Mariboru sprejeti v Marijino kongregacijo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev. Sledila bo slavnostna akademija.

Marijino kongregacijo slovenskih bogoslovcev in duhovnikov je leta 1908 ustanovil ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič kot Marijino družbo za bogoslovce, ki je bodoče duhovnike usposabljala za vzgojo mladine v Marijinih družbah po župnijah. Njeni člani so bili bogoslovci ljubljanskega semenišča in duhovniki, ki so iz tega semenišča od takrat naprej izhajali.

Po drugi svetovni vojni je ostala Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov edina Marijina družba v slovenskem prostoru, obenem pa se je iz ljubljanske škofije razširila na območje celotne Slovenije, saj so vsi bogoslovci bivali in študirali v Ljubljani. Poslanstvo kongregacije je usmerjeno v duhovno povezanost med člani in življenje po Marijinem zgledu.

V katoliški Cerkvi 8. decembra obhajamo slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Marija je bila naravno spočeta kakor vsak drug otrok. Bog jo je izbral za posebno nalogo v zgodovini odrešenja, postala je namreč Božja Mati. Zaradi njenega poslanstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha in je bila ob prvem trenutku bivanja deležna posvečujoče milosti. Milost ji je bila podarjena z namenom, da je lahko privolila Božjemu povabilu in postala mati Jezusa Kristusa, Božjega Sina (prim. Lk 1,26–38). Versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju je 8. decembra 1854 razglasil papež Pij IX. (1846–1878).

Z izvirnim grehom je prvi človek izgubil posvečujočo milost in s tem prijateljsko povezanost z Bogom Stvarnikom. Človek zaradi greha prastaršev posvečujoče milosti oziroma daru Božjega otroštva izvorno ne more prejeti. Kristjani ta dar prejmemo pri zakramentu sv. krsta, ki izbriše izvirni greh, nam podari posvečujočo milost in nas vključi v občestvo Cerkve.

Božja Mati, spočeta brez madeža, je dana človeštvu ne le za ideal in vzor, ampak tudi kot mati upanja in usmiljenja. Praznik nas spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in nas vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji trudili za svetost. S praznikom Brezmadežne priznavamo obstoj izvirnega greha, obenem pa utrjujemo vero v vstajenje, odrešenje in večno življenje po Jezusu Kristusu.