Grozeč spletni komentar avtorja z vzdevkom Slava Rusiji je bil na enem od portalov objavljen le nekaj minut, preden je bil izbrisan, zato ni bilo kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti (objavljen je bil premalo časa, da bi ga javnost opazila) ali grožnje (ni bil uperjen v točno določeno šolo ali subjekt) in zato policisti tudi ne morejo izslediti njegovega avtorja, saj nimajo vzvodov za ukrepanje.

Minuli torek je 12-letnik na osnovni šoli v mestu Vantaa na Finskem izvedel strelski napad in ubil 12-letnega sošolca, dve učenki pa huje ranil. Po besedah vodje preiskave je najstnik, ki je kot motiv navedel, da je bil žrtev trpinčenja vrstnikov, napad načrtoval.

Nemir med starši in otroki zaradi sporočil ravnateljev in ravnateljic

Javnost je vznemirjena, odzvali so se na pristojnem ministrstvu, na policiji, vodstva osnovnih šol pa so o možni grožnji s posebnim elektronskim sporočilom – toda ne enotnim in ne na vseh šolah – obvestile starše otrok in mladostnikov. Tudi predvideni ukrepi se razlikujejo od šole do šole. Ljubljanski župan Zoran Janković je na torkovi novinarski konferenci zagotovil, da bodo imele vse osnovne šole v občini do petka, vsak dan med 7. in 17. uro, zagotovljenega varnostnika.

Glavni ukrep po večini šol bo sicer ta, da bo odklenjen le en (glavni) vhod, skozi katerega bodo lahko vstopali vsi učenci in zaposleni. Po poročanju portala N1 so se na eni od koroških osnovnih šol odločili, da učencem med poukom ne bodo dovolili zapustiti razreda in jih bodo pozvali, da tudi odmore raje preživijo v razredu kot na hodniku.

Nasvet psihologa: kako naj se starši odzovejo?

»Normalno je, da nas grožnja s strelskim napadom na slovenski šoli vznemiri – toliko bolj, če imamo na kateri od šol tudi sami svoje otroke. Ob tem ne moremo ostati ravnodušni. Po drugi strani pa panični odziv verjetno ne bo pomagal nikomur. Dobro je, če starši najprej skušamo pomiriti sebe, morda se o zaskrbljenosti pogovorimo z drugim odraslim,« je prepričan Klemen Čeligoj, psiholog na OŠ Alojzija Šuštarja.

»Otroci nas namreč morda zdaj potrebujejo še bolj kot sicer. Moramo jim biti na voljo za pogovor, tudi o takšnih grožnjah. Če nas je strah, je prav, če to priznamo, a hkrati je dobro otrokom povedati, da se kaj takega na njihovi šoli najverjetneje ne bo zgodilo. Lahko jih spomnimo, koga v šoli dobro poznajo in mu lahko zaupajo v takšni ali drugačni situaciji, ko je v šoli kaj narobe,« nadaljuje Čeligoj.

In še: »Vse slovenske šole so od pristojnega ministrstva v zvezi z ukrepanjem ob morebitni grožnji prejele okrožnico z navodili, prav tako pa so priporočila izdali na policiji. Verjamem, da bodo šole upoštevale predlagane previdnostne ukrepe in bomo tako vsi prispevali k čim bolj konstruktivnemu okolju za otroke.«

Staršem svetuje tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je ravnateljicam in ravnateljem slovenskih osnovnih šol poslalo okrožnico z iztočnicami, ki so lahko v pomoč tako pedagoškim delavcem kot staršem, pod katero se je podpisala državna sekretarka Janja Zupančič. Kaj torej predlaga staršem in pedagogom?

• Pogovarjajte se z otroki in mladostniki o njihovim strahovih.
• Izrazite čustva, saj bodo s tem tudi otroci in mladostniki lažje izražali svoja.
• Otrokom in mladostnikom pojasnite, da se ljudje različno čustveno odzivamo na stiske, kar je povsem sprejemljivo.
• Naj otroci in mladostniki v vas vidijo osebo, ki jih bo zaščitila in jim nudila varnost.
• Spodbudite otroke in mladostnike k ustvarjanju; naj napišejo, narišejo ali drugače izrazijo tisto, kar jih skrbi.
• Pojasnite jim, da vznemirjajoče vsebine ne delijo po spletnih medijih.
• Učence in dijaki seznanite, na koga vse se lahko obrnejo po pomoč v šoli in izven nje, ko so v stiski ali se počutijo ogrožene.

Seznam vseh virov pomoči je najti TUKAJ. Po besedah Zupančičeve pa otrokom in mladostnikom ne bo pomagalo izogibanje pogovoru o stiski ali nenehno pogovarjanje o njej, prikrivanje pomembnih in ustreznih informacij, zatiranje svojih občutkov in reakcij ali pretirano in burno izražanje čustev in preplavljenost z njimi.

Sicer pa na ministrstvu pedagogom svetujejo, da so v teh dneh še bolj kot sicer pozorni na učence, na dogajanje v šoli in na šolskem prostoru.

Če kdo prepozna nenavadno obnašanje otrok ali drugih oseb, povezanih s šolskim okoljem ali izven njega, naj o tem takoj obvesti policijo na številko 113 ali najbližjo policijsko postajo, lahko tudi anonimno na številko 080 120. Poziv k prijavi suma kaznivih ravnanj v šolskem okolju velja za delavce šole, starše, učence, pa tudi vse ostale, ki imajo o tem kakršne koli informacije.

Je bil odziv policije zadosten?

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik se je na družbenem omrežju kritično odzval: »Lahko bi odločno rekli 'sicer ne verjamemo, da je grožnja resna, a avtorja vseeno obravnavamo zelo resno'. Izjava 'ker ni šlo za kaznivo dejanje, nimamo namena izslediti avtorja' pa namesto državljanom občutek varnosti daje pacientom za tipkovnicami. Kakšna škoda za zamujeno priložnost za dvigovanje ugleda in zaupanja v policijo. Res. Pa tako malo bi bilo treba …«

Sam verjame, da se jutri ne bo zgodilo nič in da so pač »enemu pacientu« prsti prehiteli razum. »Sem pa prepričan, da to, da je vrh policije dobesedno sporočil njemu in podobnim krjavljem, da lahko tudi v prihodnje varno objavljajo kakršne koli kretenizme na spletu, vse prej kot modro. Nima si smisla zatiskati oči pred tem, da lahko enkrat v tem norem času in svetu nekomu pade na pamet nekaj podobnega kot na Finskem ali v Beogradu narediti tudi pri nas.

Policisti bodo spremljali okolico šol v uniformah in civilu

Ravnatelji so sporočili, da bo na jutrišnji dan v okolicah šol povečano število policistov v uniformah in v civilu.  Ne bodo pa pošiljali policistov v šolsko stavbo ali na vhod šole. 

Glede aktivnosti policije v povezavi s šolskimi okolji je vodja Oddelka za organizirano kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana Stojan Belšak v izjavi za javnost pojasnil, da policisti redno spremljajo vse varnostno zanimive dogodke, jih smiselno razvrščajo in povezujejo v sklope ter analizirajo. S tem lahko določijo teritorialno in vsebinsko povezane varnostne pojave s podobnim temeljem in tako načrtujejo aktivnosti in dnevno ocenjujejo varnostne razmere. Na tej podlagi načrtujejo ukrepe, tako da zagotavljajo varnost v največji možni meri.

Belšak je pojasnil, da so prejšnji teden zaznali objavo, ki bi lahko v kontekstu s trenutnim dogajanjem v Evropi pomenila tudi potencialni varnostni dogodek, vendar objava ni usmerjena v nobeno konkretno ustanovo niti ni krajevno opredeljena.

»V policiji se na vsak tovrstni primer odzovemo in nemudoma izvedemo vse prve nujne ukrepe za ugotovitev izvora in resnosti groženj, ob tem preverimo vse okoliščine, ukrepamo skladno s pristojnostmi in o tem obveščamo pristojne službe. V policiji po preverjanju sicer nimamo podatkov, ki bi potrjevali vsebino objave, a ocenjujemo kot ustrezno, da tudi o tovrstnih dogodkih v smislu preventive in samozaščitnega ravnanja obveščamo (določeno) javnost,« je poudaril Belšak.

Možnost strelskega napada pri nas je "malo verjetna"

Med te ukrepe sodi tudi sodelovanje s šolo in izvajanje ukrepov za zagotovitev varnosti otrok v širšem šolskem območju. »Naš skupni cilj je vsem učencem, dijakom, staršem in zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavljati občutek varnosti. Za preventivno svetovanje o samozaščitnih ukrepih se lahko predstavniki šol obrnejo na policijske postaje ali policijske uprave,« je dodal Belšak in ponovno miril strasti, češ da možnost sredinega strelskega napada ocenjuje za »malo verjetno«.

Sicer pa so Slovenske novice poročale, da naj bi do groženj s strelskim pohodom marca prišlo tudi na eni od izobraževalnih ustanov v Slovenski Bistrici, bile pa naj bi posledica spora med slovenskimi in albanskimi otroki, pri čemer naj bi albanski zagrozil, da bo po koncu ramadana izvedel strelski pohod in šolo zažgal.

Grožnje s streljanjem po slovenskih šolah so se sicer pojavljale tudi že v preteklosti. Januarja letos je ena od ljubljanskih srednjih šol začasno izključila dijaka, ki je sošolcem omenil, da namerava izvesti strelski pohod. Med 24. in 15. junijem lani so v Prekmurju obravnavali tri primere groženj s strelskim napadom na osnovnih in srednjih šolah, najodmevnejši pa je bil primer iz aprila 2021, ko se je 20-letnik želel maščevati nekdanjim sošolcem z natančnim seznamom lokacij in oseb, pohod je načrtoval na več lokacijah v Radovljici.