Ko smo se pred nekaj leti iz Bevkove rojstne vasi Zakojca povzpeli na dobrih tisoč tristo metrov visoko Kojco, nas je očaral pogled na bližnjo Šebreljsko planoto. Ta se razprostira visoko nad dolino, po kateri tečeta zelena Idrijca in siva cesta. Na slikoviti planoti so kot na mizi razpostavljene hiše, gospodarska poslopja in njive. Na njenem robu stoji na samem cerkev sv. Ivana (Janeza Krstnika), v prepadnem skalovju pod njo pa se skriva jama Divje babe, v kateri se je domnevno pred približno 55.000 leti razlegal zvok neandertalčeve piščali.



Iz doline Idrijce se na Šebrelje povzpne označena planinska pot, ki se začne v naselju Reka. Če se pripeljemo iz Idrije ali Cerkna, lahko avto pustimo na makadamskem parkirišču ob izlivu potoka Jesenica tik za tablo, ki označuje začetek naselja. Od tam nadaljujemo po neprijetno ozki asfaltni cesti do slab kilometer oddaljenega mostu, kjer nas kažipot prežene čez reko. Še bolje pa je, če reko prečkamo pri rdečkasti hiši, ki leži dobrih tristo metrov nazaj v smeri proti Idriji. Ko pridemo tam čez most, zavijemo v desno na neoznačeno stezo, ki nas kmalu pripelje do potoka Sevnica. Pri samotni hiši stopimo na makadamsko cesto in nadaljujemo mimo ribogojnice do naslednje hiše, kjer opazimo na seniku planinsko markacijo. Ta nas usmeri v levo do naslednje domačije, kjer gremo čez dvorišče in nato v breg.

V naslednjih minutah pot preskoči utrjeno hudourniško strugo in se ob sosednji grapi požene navkreber. Z drevjem poraščena pobočja postajajo čedalje strmejša. V začetku aprila so ob poti rasle trobentice, odcveteli telohi in preproge rdečkastega resja. Za našim hrbtom se je kazala mogočna Kojca, drevesnih krošenj se je prijemalo zelenje, v grapi je šumela voda.

Vijugasta steza se više prevali čez rob in približa skalam, ki dajejo pobočju svojevrstno resnobo. Sprva se jim še izogne, potem pa zavijuga po policah in prehodih med njimi. Čeprav je steza razmeroma široka, je med hojo potrebna previdnost, saj pod njo zevajo prepadi. Na nebu se oglaša krokar, na pečinah, pod katerimi raste resje, se sončijo kuščarice, ki ob našem prihodu druga za drugo smuknejo v razpoke. Po slabi uri hoje se pot odmakne od prepadnega roba. Strmine postanejo preteklost, svet se zravna in pred nami se nenadoma prikaže kolovoz, ki pelje k cerkvi sv. Ivana.



Na informacijski tabli, ki jo je ob vhodu v cerkev uredilo Turistično društvo Šebrelje, lahko preberemo, da je po ljudski pripovedi na tem kraju nekoč stala rimska vojaška utrdba. To so pozneje spremenili v pogansko svetišče, ki je bilo posvečeno bogu Sonca, naši krščanski predniki pa so na tem kraju sezidali cerkev in jo posvetili sv. Janezu Krstniku. V tej cerkvi so se ljudje zbirali k molitvi, okrog nje pa je bilo pokopališče, kamor so pokopavali ljudi iz cele Šebreljske planote vse do leta 1764, ko je bil prvi mrlič pokopan pri novi cerkvi sv. Jurija, je zapisal župnik Jože Mikuš. Po tem obdobju je začela cerkev sv. Ivana propadati, leta 1870 pa so jo temeljito obnovili, postavili nov zvonik in ji vdihnili današnjo podobo. Med tistimi, ki so darovali znatna sredstva za obnovo, je bil tudi duhovnik in pesnik Simon Gregorčič.

Turistično društvo Šebrelje je pod cerkvijo v sodelovanju z občino Cerkno in lokalno turistično organizacijo Laufar Cerkno uredilo razgledno točko, s katere se kar ne moremo nagledati okoliške pokrajine. Na veliki panoramski tabli zlahka prepoznamo zasneženo Rodico v verigi Spodnjih Bohinjskih gora, Koriško goro pred njo, mogočno Kojco, slikoviti Porezen ter na jugovzhodu Bevkov vrh in Jelenk. Na marsikaterega obiskovalca pa naredi največji vtis pogled v globino, kjer vijugata reka Idrijca in cesta.


Šerbelje cerkev sv. Ivana

Divje babe

Sredi strmega skalnatega pobočja pod cerkvijo sv. Ivana leži ena izmed največjih slovenskih znamenitosti – arheološki park Divje babe. Kraška jama, do katere pelje danes lepo urejena in odlično zavarovana steza, je bila domačinom znana že dolgo, arheologi pa so jo začeli sistematično raziskovati leta 1978. V njej so doslej našli kosti oseminpetdesetih vrst živali, med njimi največ ostankov jamskega medveda, več sto kosov orodja in ostanke okrog tridesetih kurišč.

Divje babe so dokončno zaslovele leta 1995, ko so med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Instituta za arheologijo ZRC SAZU našli domnevno neandertalčevo piščal, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu. Skrivala se je v ostankih ognjišča, narejena pa je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so spretne roke izvrtale luknjice, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Piščal je po najnovejših ocenah stara okrog 55.000 let, hranijo pa jo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

Čeprav je že desetminutni spust po zavarovani stezi med prepadnimi pečinami, na katerega nas zvabi kažipot pri cerkvi sv. Ivana, zelo zanimiv, se vendarle ne more primerjati s tistim, kar vidimo v jami. Iz več metrov visoke stene, v kateri je zbitih na deset tisoče let zgodovine, na vsakem koraku štrlijo kosti. Čeprav so doslej iz jame menda odpeljali že več kot dve toni kosti jamskega medveda in na tisoče zob, se v njej še vedno skriva nepregledna množica ostankov iz davne preteklosti.

PLANINSKI VZPON DO CERKVE SV. IVANA

Izhodišče: Reka

Višinska razlika: 330 metrov

Dolžina vzpona: ena ura

Kratek opis poti: V naselju Reka, ki leži ob glavni cesti Idrija–Most na Soči, gremo čez reko Idrijco. Pri manjšem seniku zavijemo do zgornje izmed dveh domačij, nadaljujemo čez dvorišče in potem strmo v breg. Označena steza preskoči utrjeno hudourniško strugo, zavije k sosednji grapi in se visoko nad njo prevali čez rob. Potem nas popelje čez prepadno skalovje, se zravna in pridruži kolovozu, ki gre do cerkve sv. Ivana. Pot je slikovita, ne posebej široka, a dobro uhojena in tu in tam nekoliko strmejša. Ker je v zgornjem delu speljana čez prepadne pečine, ni primerna za družine z majhnimi otroki in za tiste, ki niso vajeni hoje po planinskih stezah. V mokrem in snegu pot odločno odsvetujemo.

Zemljevid: Cerkno – turistična karta občine, 1 : 25.000

OGLED DIVJIH BAB
Arheološko najdišče Divje babe, ki leži na prepadnem pobočju nad dolino Idrijce, si lahko ogledamo samo z vodnikom po predhodnem dogovoru z LTO Laufar Cerkno. Več informacij lahko dobimo po telefonu 05/373-46-45 in 051/644-557, po elektronski pošti tic.cerkno@siol.net in na spletnem naslovu www.cerkno.si/turizem/.

Dostop: Do Šebrelj pripelje strma asfaltna cesta, ki se v naselju Stopnik odcepi od ceste Idrija–Most na Soči. Na označenem križišču pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija zavijemo v levo, gremo po asfaltni cesti do zadnjih hiš, nato pa po kolovozu do cerkve sv. Ivana. Najbolje je, če avto pustimo v vasi in se sprehodimo do petnajst minut oddaljene cerkve, od tam pa se po strmi in odlično zavarovani poti v desetih minutah spustimo do vhoda v jamo.

NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Jurija v Šebreljah je maša vsako nedeljo ob 9. uri, v župnijski cerkvi sv. Ane v Cerknem pa ob 10. uri.