Svetoletna romanja v Rim organizira tudi naša turistična agencija Trud, ki je letos v večno mesto popeljala že 14 avtobusov, dve skupini pa sta tja potovali z vlakom – skupno okoli 720 romarjev. Do konca leta je zaenkrat v načrtu še odhod devetih romarskih avtobusov oz. okoli 400 romarjev, nekaj romanj za posamezne župnije je še v pripravi.

Slovenske romarje v Rimu sprejme in pozdravi tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu mag. Franc But, ki se romarjem običajno pridruži pri eni od svetih maš v večnem mestu. Za naš spletni portal je pojasnil, kako sam doživlja ta srečanja.

Veleposlanik But s svetoletnimi romarji v baziliki Marije Snežne. FOTO: FB/Veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu

Veleposlanik Franc But: Tiha dejanja za bolj sproščeno in bolj srečno Slovenijo!

»Jubilejno sveto leto 2025 v večno mesto Rim privablja vedno večje množice romarjev od blizu in daleč. Slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu se nahaja na ulici Via della Conciliazione, ki vodi od angelskega gradu na Trg svetega Petra, zato smo v samem središču dogajanja. Naše delo pogosto prekinejo petje, molitve in pogovor mnogih procesij, ki se od jutra do večera vijejo proti svetim vratom. Posebej poboža slovenska pesem, ki jo slišimo skoraj vsak dan, zagotovo pa ob koncih tedna.

Ljudje so iskreno veseli, ko se srečamo, čutiti je veliko pristnosti, prebujene vere in veselja do življenja.

Naši romarji prihajajo iz vseh slovenskih pokrajin, so vseh generacij, nekateri so v Rimu prvič, neka gospa pa mi je danes dejala, da je to po 25 letih že njeno drugo sveto leto v Rimu, morda pa dočaka še eno. Z veseljem se odzovem povabilu, da jih pozdravim, ali sprejmem na veleposlaništvu. Največkrat se srečamo v kateri izmed svetoletnih bazilik in drugih cerkva, kjer se jim pridružim pri maši, na koncu pa jih pozdravim, jim predstavim naše delo, kakšno rečemo o papeževem zdravju, mnogi prosijo, da mu prenesemo najlepše želje in mu povemo, da zanj moli tudi Slovenija.

Otroci so mi v šali nedavno dejali, da sem že skoraj 'za v samostan', ker je naneslo, da sem bil v nekem tednu kar pri šestih mašah. Pa ni nič trpelo moje vsakodnevno delo. A ni težko, lepo je, četudi je večina maš, kjer pozdravim naše rojake, ob koncih tedna, ali pa za Rim ob zelo zgodnjih urah. Ljudje so iskreno veseli, ko se srečamo, čutiti je veliko pristnosti, prebujene vere in veselja do življenja. Prepričan sem, da mnogi po vrnitvi v domovino v svoje sredine prinesejo nekaj veselja, ponujeno roko, povabilo k sodelovanju. Tiha dejanja za bolj sproščeno in bolj srečno Slovenijo!«

Duhovniki Dejan Pavlin, Robert Friškovec, Janez Gril in Ivo Kožuh z veleposlanikom Butom pri Mariji Snežni. FOTO: FB/Veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu

Kdo je že romal v Rim, kdo še bo

Kdo vse je že letos poromal v Rim, kateri duhovniki so spremljali romarske skupine in kakšen program lahko pričakujejo tisti, ki se bodo romanja še udeležili, nam je zaupala Barbara Babnik z agencije Trud, zbrali pa smo tudi nekaj vtisov naših svetoletnih romarjev.

Župnika Zoran Zornik in Marko Sabotič sta spremljala romarje vipavske dekanije, Martin Golob je v Rim poromal s svojimi grosupeljskimi župljani, romarje škofjeloške dekanije so spremljali Jože Plut, Ivan Alič, Ciril Istenič, Branko Potočnik, Jernej Marenk in nekdanji beograjski nadškof dr. Stanislav Hočevar. Romarjem dekanije Idrija-Cerkno se je pridružil župnik Matej Kobal, z romarji z istrskega pastoralnega območja so potovali župniki Janez Kavčič, Janez Gregorc, Milan Stepan, Boštjan Fegič in Janez Jurij Arnež, z župljani Križ je poromal župnik Ivo Kožuh. Romarje agencije Trud so spremljali duhovni voditelji Janez Gril, Robert Friškovec in Dejan Pavlin.

Romarji Istrskega pastoralnega območja in dekanije Škofja Loka. FOTO: FB/Veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu

V prihodnjih mesecih na romanje v Rim odhaja še nekaj skupin: aprila se tja v sodelovanju s Katoliško mladino odpravljajo najstniki, ki jih bo spremljal duhovni vodja Marko Čižman. Prav tako v aprilu se na svetoletno romanje odpravljajo iz župnij Sv. Jurij in Grad, z njimi roma župnik Aljaž Baša. Junija se na pot podajajo župljani združene župnije Šoštanj in Bele Vode ter Zavodje, spremljal jih bo župnik Jože Pribožič, oktobra pa še iz župnije Murska Sobota, spremljal jih bo župnik Goran Kuhar.

Septembra je na programu svetoletno romanje katehistov, oktobra pa bo s tremi avtobusi v Rim poromala še agencija Trud.

Kaj vse doživijo romarji?

Program romanj je podoben za vse skupine: svete maše obhajajo v rimski baziliki Marije Snežne, lateranski baziliki in baziliki sv. Pavla zunaj obzidja. Skozi sveta vrata vstopijo v vseh štirih rimskih bazilikah, seveda tudi pri sv. Petru v Vatikanu, obiščejo pa še tri: baziliko sv. Sebastjana zunaj obzidja, baziliko sv. Križa v Jeruzalemu in baziliko sv. Lovrenca zunaj obzidja. Ogledajo si tudi Kalistove katakombe in se sprehodijo mimo glavnih rimskih znamenitosti, kot so Kolosej, Konstantinova ali Maksencijeva bazilika, Forum Romanum, Trg Navona s čudovitim Berninijevim vodnjakom in Panteon.

In kako so svetoletno romanje doživljali nekateri udeleženci?

Za nekaj vtisov smo prosili dva duhovnika in dve romarki:

Dejan Pavlin, župnik na Krki

Dejan Pavlin (levo): »Naj se vsakdo, ki se bo podal na to pot, odpravi z odprtim srcem in si dovoli občutiti skrivnost vere v vsem, kar ponuja to sveto mesto.« FOTO: FB/Veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu

Moje romanje v Rim je bilo izjemno doživetje, ki mi bo ostalo v spominu. Romanje ni bilo le obisk svetih krajev, ampak globoko duhovno popotovanje, polno milosti, lepote in skrivnosti vere. Največji trenutek tega potovanja je bil gotovo obisk bazilik in procesije v baziliko sv. Petra. Občutiti veličino tega kraja in biti del tako velikega števila vernikov, ki so skupaj molili in slavili Boga, je bilo nekaj posebnega. Vsak korak k tej svetosti je bil kot korak v globljo izkušnjo vere, ki me je napolnila z mirnostjo in hvaležnostjo. Biti v tem svetu, kjer je zgodovina cerkve in trdnost vere tako prisotna, je bilo resnično obogatitveno. Ko sem stopil v baziliko sv. Petra, sem čutil, kako se v meni prebuja globoko spoštovanje do svetosti tega kraja in do vseh, ki so skozi stoletja gradili in ohranjali ta prostor vere. Romanje ni bilo le osebno duhovno doživetje, ampak tudi priložnost, da smo kot romarji skupaj delili trenutke molitve, premišljevanja in medsebojnega povezovanja. To je bila izkušnja, ki nam je omogočila, da smo se vsi poglobili v svojo vero in živeli z občutkom, da smo del večje skupnosti, ki se povezuje v ljubezni in veri. Zato si želim, da bi vsak romar imel priložnost doživeti to lepo in milostno izkušnjo. Naj se vsakdo, ki se bo podal na to pot, odpravi z odprtim srcem in si dovoli občutiti skrivnost vere v vsem, kar ponuja to sveto mesto. Romanje v Rim v tem svetem letu je bilo zame dragoceno darilo, ki me je ponovno povezalo z globoko duhovnostjo in mi omogočilo, da sem še bolj občutil Božjo prisotnost v svojem življenju.

Matej Kobal, župnik v Cerknem

Matej Kobal (levo): »Kako pogosti so trenutki, ko sem nemočen, ko ne morem storiti nič. In potrebujem Njo, da pridem do Njega.« FOTO: FB/Veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu

Na letošnjem svetoletnem romanju naše dekanije sem bil v Rimu prvič po koroni. Družba romarjev je bila prijetna. Romanje je imelo res bolj romarski kot turistični poudarek, čemur je bil prilagojen tudi program. Večkrat sem bil že v Rimu in vem, kaj je vredno videti in storiti. Prvič pa sem se ustavil in si vzel čas za molitev in premišljevanje pred Marijino podobo v baziliki Marije Snežne, Salus Populi Romani. Večkrat v preteklosti sem šel mimo te ikone in je nisem niti opazil. Preveč je drugega blišča, mogočne arhitekture, veličastnih umetniških del. Salus Populi Romani. Rešitev rimskega ljudstva. Skromna ikona se mi je vtisnila v srce, ko jo je v središče postavil papež Frančišek, ko je na vrhuncu epidemije, zvečer na praznem Trgu svetega Petra molil pred njo. Zgrbljen. Nemočen. Ponižen. Zavedajoč se, da potrebujemo Njo, da reče pri Sinu dobro besedo za nas. Kako pogosti so trenutki, ko sem nemočen, ko ne morem storiti nič. In potrebujem Njo, da pridem do Njega. Da Mu izročim, da preložim Nanj svojo nemoč. Da mu dovolim, da On preustvari. Mene, našo župnijo, dekanijo, našo domovino, Izrael, Sveto deželo, ves svet.

Marjeta Pisk, Poljane nad Škofjo Loko

Marjeta Pisk (desno): »V dneh svetoletnega romanja se je Božja ljubezen prekipevajoče izlivala v srca romarjev upanja. Bogu hvala!« FOTO: Jože Plut

Že od dneva, ko je bilo napovedano sveto leto, sem bila odločena, da bom v tem svetem letu poromala v Rim, saj sem imela zelo lepo izkušnjo udeležbe na Srečanju mladih v Rimu v svetem letu 2000. Toda načrti, da bi že takoj ob začetku leta poromala v meni tako ljubo mesto, so padali kot domine, potem pa se je pojavila nepričakovana priložnost. Eden od prijavljenih romarjev je zbolel, zato sem se dan pred predvidenim odhodom odločila, da se udeležim župnijskega (in dekanijskega) romanja v Rim. Zelo dragoceno mi je bilo, da sem romala skupaj z drugimi župljani. Da smo skupaj molili in doživljali milosti. Konec februarja še ni bilo navala romarjev, zato smo imeli obilico časa za ogled in molitev v posamezni baziliki. Romanju je dala močan pečat sv. spoved pred vstopom skozi prva sveta vrata pri sv. Pavlu izven obzidja. Vsak prehod skozi sveta vrata v eni od štirih rimskih bazilik in pot po cerkvah sv. Filipa Nerija so spodbudili koprneče upanje, da s prejemom svetoletnega odpustka ne stopam samo bližje h končnemu cilju, ampak da k hitrejšemu dospetju na cilj lahko pomagam še kaki duši, ki je še na poti. Posebej močan pečat je romanju pustila molitvena procesija za svetoletnim križem po Ulici sprave do bazilike sv. Petra. Kljub množicam naokrog je bilo zaznati nekaj svetega: molitev in premišljevanje sta nas pripravljala ne le na vstop skozi sveta vrata, pač pa na tisto zadnje srečanje, ko bo naše upanje dopolnjeno in bomo gledali iz obličja v obličje. Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Sv. Duhu (Rim 5,5). In v dneh svetoletnega romanja se je Božja ljubezen prekipevajoče izlivala v srca romarjev upanja. Bogu hvala!

Štefka Zaviršek, Grosuplje

Štefka Zaviršek: »Dve misli sta me prevzemali ob vračanju domov: čudenje nad tem, kaj vse je človek v zgodovini naredil v Božjo slavo, in velika hvaležnost za našo vero, Kristusovo odrešenje in Božje odpuščanje.« FOTO: osebni arhiv

Za cilj farnega romanja župnij Grosuplje, Lipoglav in Polica smo si v svetem letu 2025 izbrali Rim in Vatikan. Čas vožnje smo vsak dan izkoristili za molitev rožnega venca ali križevega pota ter duhovno pripravo na vstop skozi sveta vrata in prejem popolnega odpustka. V baziliki sv. Pavla zunaj obzidja smo vstopili skozi prva sveta vrata, v naslednjih dneh pa obiskali še preostale tri velike rimske bazilike. V baziliki sv. Janeza v Lateranu, »materi vseh cerkva«, smo posebej začutili vesoljnost Cerkve kot skupnosti katoličanov. Oči in dušo smo napolnili v lepoti bazilike Marije snežne ali Svete Marije Velike, saj z vso arhitekturo in čudovitimi mozaiki močno spregovori o veličini Božje Matere. Vrhunec romanja je bilo popoldne v Vatikanu. V procesiji smo s posebnim križem, ki so ga nosili naši fantje ministranti, v molitvi in pesmi poromali skozi sveta vrata bazilike sv. Petra. To posebno duhovno doživetje je nadgradilo vse, kar so oči lepega videle v teh dneh. Dve misli sta me prevzemali ob vračanju domov: čudenje nad tem, kaj vse je človek v zgodovini naredil v Božjo slavo, in velika hvaležnost za našo vero, Kristusovo odrešenje in Božje odpuščanje.