»Prispevek religije in kulture k miru, medsebojnemu spoštovanju in sobivanju.«


Makedonska vlada je od 26. do 28. oktobra v Ohridu organizirala posvet o prispevku religij in kultur k spoštovanju in razumevanju ljudi. Srečanja se je udeležilo okoli 200 predstavnikov svetovnih religij iz 51 držav vsega sveta. V delegaciji Svetega sedeža so bili apostolski nuncij v Makedoniji in Sloveniji, Santos Abril y Castelló, kardinal dr. Vinko Puljić iz Sarajeva, škof iz Skopja dr. Kiro Stojanov in slovenski rojak dr. Milan Žust, predstavnik Kongregacije za dialog. Podpisani sem zastopal Slovensko škofovsko konferenco.

Srečanje je odprl zunanji minister Republike Makedonije (RM) Antonio Miloshovski in izpostavil pomen religij in različnih kultur za gojenje dialoga in razumevanja med narodi. Predsednik Vlade RM je v nagovoru pri kosilu dejal, da je vesel, da je iz dežele, ki jo je obiskal apostol Pavel, v kateri sta delovala Ciril in Metod in v kateri se je rodila mati Terezija. Sploh je bila celotna konferenca v znamenju izjemne odprtosti in sproščenosti predstavnikov vlade in vseh organizatorjev do verskih zadev, v čemer se razlikujeta Slovenija in Makedonija. Predsednik vlade nas je skupino intelektualcev posebej povabil na razgovor o teh vprašanjih in skušal strniti naša stališča o poteku konference in o možnostih nadaljevanja dialoga, kot ga predvideva konferenca v letu 2010.
Sam sem v prispevku izpostavil vlogo dialoga v medčloveških razmerjih. Človek lahko postane človek v dialogu, ko mu mati z besedami odpira svet in obenem čustveno 'zaliva' besede s človeškostjo in toplino. Vsako pomanjkanje čustvene izmenjave rodi odklone, oblike nasilja, ki so vzrok kasnejših sovražnih odzivov. Dolgotrajno pomanjkanje človeškosti, tako na osebni kot družbeni ravni (narodu), povzroča dolgotrajne posledice, kakršne so vidne na primer v postkomunističnih družbah, na Balkanu in drugod, kjer so bili ljudje na kakršen koli način zatirani. Danes je v ospredju tekmovalnost in boj, kakršnega je oznanjal Darwin, za njim danes Dawkins (sebični gen), vendar drugi poudarjajo, da človeški geni težijo k sodelovanju, ne boju. Tako nemški zdravnik in fiziolog Bauer kritizira poudarjanje boja, ki je človeški in ne ustreza človekovi naravi, ki teži k sodelovanju. Ob stičišču različnih religij in kultur pa je pomembno, da se vsi zavedamo svoje odprtosti resnici, a obenem nesposobnosti, da bi jo dokončno posedovali, zaradi česar potrebujemo drug drugega in Boga, to je partnerje v dialogu.

V tem duhu je nastala tudi deklaracija, ki so jo podprle vse skupnosti, izrecno tudi navzoči muslimanski voditelji. Deklaracija izpostavlja pomen in vlogo vere v življenju človeka, predvsem njen pomen za mir. Poseben poudarek daje sporazumevanju in sodelovanju, graditvi mostov med narodi in kulturami ter vzpostavljanju dialoga, tolerance, miru na svetu. Deklaracija tako podaja smernice za prizadevanje za skupno dobro, za spoznavanje religij in (prave) človeške zgodovine. Zagovorniki teh odločno obsojajo vsako obliko religijskega nasilja in njegovega opravičevanja in izražajo predanost poglabljanju in razvoju dialoga med verami in kulturami. Zavzemajo se za spoštovanje pravic verskih in etničnih skupin. Poudarjajo pomen vzgoje in medsebojnega spoštovanja verskih voditeljev, h kateremu so države zavezane, in priznavajo različnost ver in kulturnih izročil. Izpostavljajo utrjevanje vloge ženske v teh procesih. Konferenca se zaveda stvarnosti in ovir, a želi, da bi si verski predstavniki slednje prizadevali odstranjevati. V tem duhu pošiljajo sporočilo ZN, ki naj ustanovijo združenj religij, ki bo spodbujalo dialog in sodelovanje. Končno pošilja to deklaracijo ZN in njenim ustanovam, drugim svetovnim političnim, kulturnim in socialnim ustanovam, državam ter meddržavnim organizacijam.

Udeleženci smo bili prijetno presenečeni nad zavzetostjo organizatorjev za ta vprašanja, kar je ugodno vplivalo na potek razprave, ki je sledila soglasnemu sprejemu deklaracije. Želimo si, da bi takšne razprave potekale tudi pri nas. Prva bo simpozij v Celju in Ljubljani od 8. do 11. novembra, ki ga bo organizirala Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Namenjen bo težavam v dialogu. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjiga o tematiki simpozija.