Unesco je leta 2002 tretji četrtek v novembru določil za svetovni dan filozofije, saj je tega leta filozofijo uvrstil med svoje prednostne naloge pri razvijanju dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic.

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je v letošnji poslanici uvodoma spomnila na Sokratovo misel, vem, da nič ne vem, ob tem pa opozorila na zapletenost sodobnega sveta, ki kar kliče k filozofskem razmisleku in premišljenem dialogu. To je najboljša pot, da se državljani izobrazijo v razsvetljene ljudi ter se borijo proti neumnosti in predsodkom.

Unesco podpira filozofijo kot nujni del izobraževalnega sistema že v osnovnih šolah, kajti le tako je lahko dosežen osnovni cilj – izobražena, pronicljiva, kritična in dobronamerna družba.

Na Unescu so posamezne nacionalne komisije tudi pozvali k organizaciji pogovorov in okroglih miz na temo pomena filozofije za sedanjost in prihodnost. V Sloveniji se je že v sredo na okrogli mizi z naslovom Mišljenje krize – kriza mišljenja v Cankarjevem domu zbralo več filozofov, ki so se med drugim spraševali, ali je kriza določena zgolj z gospodarskimi pojmi in ali res ni mogoč prestop meja mišljenja v nemogočih nasprotjih: »več varčevanja proti več rasti«, odpovedovanje proti potrošnji, javno proti zasebnemu, svoboda proti enakosti?

Okrogla miza je ponudila stališča slovenskih filozofov različnih generacij o tem, kako pomembno je filozofsko mišljenje v času finančne in gospodarske krize, pa tudi, koliko ekonomska kriza vpliva na krizo kulture.

Peter Klepec s Filozofskega inštituta pri SAZU je poudaril, da si filozofe predstavljamo kot tiste, ki ne morejo nehati govoriti, kot "nakladače", in poudaril, da je filozofija najbolj zabavna ravno takrat, ko naleti na molk.

Pojasnil je, da finančna in gospodarska kriza ni zadnja, tu pa je s stališča filozofije smiselno postaviti tudi vprašanje "kdo lahko sploh govori o krizi". Klepec je dejal, da je kriza stvar vseh. Kdo je iz razprave izključen, čigava beseda šteje, čigava ne, pa je že politično vprašanje.

Da je kriza neka beseda oziroma pojem, ki je v nas vseh, je menil filozof Igor Pribac z ljubljanske filozofske fakultete. Kriza po njegovem niso vsakršne težavne razmere, vsakršna stiska, temveč je to nevzdržna situacija, ki zahteva odločitev.

Pribac je menil, da je kriza, »ki jo živimo«, v prvi vrsti moralna kriza, kriza etičnih vrednot, izbir, ki so etično utemeljene. Prepričan je, da bi morali prav filozofi o tem prvi spregovoriti, saj je etika filozofska disciplina: »Pravzaprav smo filozofi prvi, ki bi o tem morali spregovoriti in bi morali biti o tem vprašani.«

Rok Svetlič s Fakultete za humanistične študije v Kopru meni, da je dejstvo, da vsi elementi obče volje v neki državni skupnosti niso prepoznani od državljanov, stalnica vseh demokracij. "Dejstvo je, da mora demokratična država vselej ostati nedemokratična v tisti meri, dokler državni organizem presega zmožnost neposrednega presojanja posameznika," meni Svetlič.

Cvetka Hedžet Toth s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je poudarila, da je svet, ki je z molkom opustil socializem, intelektualce potopil v pesimizem, iz katerega zdaj ne vidijo izhoda. "Ta pesimizem je ustvaril prepričanje, da so bila vsa velika upanja na večjo svobodo in enakost, ki so zaznamovala nedavno preteklost Zahoda, nekakšna velika prevara".

Na okrogli mizi sta sodelovala tudi Bojan Borstner z mariborske filozofske fakultete, ki je spomnil na mnogoplastnost filozofije, primerjal jo je z babilonskim stolpom, in Edvard Kovač z ljubljanske filozofske fakultete, ki tam predava etiko. Po njegovem mnenju v etiki razum ne izgubi svoje koherentnosti, temveč to poveča in hkrati poveča tudi svoj pomen.


Objavljamo tudi odgovore Edvarda Kovača o vlogi in umeščanju filozofije danes.

Kakšna je podoba filozofije (in filozofov) v javnosti danes? Kakšen je domet filozofije? In zakaj je takšen, kot je?

Edvard Kovač: Podoba filozofije se danes v javnosti spreminja. V vsakdanji govorici je filozofija pomenila še do nedavnega nek odsoten način razmišljanja, ki nima veliko opraviti z življenjem. Danes pa filozofski razmislek znova pomeni kritično misel, ki postavlja pod vprašaj naše življenje in hkrati se javljajo življenjske filozofije, ki pomagajo človeku najti smisel vsakdanjega trenutka. Toda prvenstveni namen filozofije ostaja, da človeka sili k treznosti in mu daje pogum, da se odreče naivnemu pogledu na svet.

Domet filozofije je seveda odvisen od samega filozofa in področja filozofije. Lahko ostaja v okvirih zgolj kitičnega mišljenja, lahko pa se odpira tudi preko metafizike vse tja do večnosti. Vsekakor pa se danes filozofija v veliki meri obrača k etičnemu razmisleku in je zato zanimiva za širši krog ljudi.

Prav v naravi filozofije je, da mislecu pušča svobodo, da kritično osvetli plasti človekovega razmišljanja, ki si ga je sam izbral.


Foto: arhiv Družine / T. S.