Zgodovinski dogodek za ekumenizem: v švicarski Ženevi, trdnjavi protestantske reformacije in nekdaj središča delovanja reformatorja Johannesa Calvina, bodo jutri v reformirani stolnici sv. Petra prvič po skoraj 500 letih znova obhajali katoliško bogoslužje, poroča spletni portal Vatican News. Na povabilo tamkajšnje protestantske skupnosti bo katoliški škofijski vikar ženevske škofije, Pascal Desthieux, daroval večerno sveto mašo.

Sv. Peter je osrednja cerkev reformistov v Ženevi. Ekumensko gostoljubje ima za Desthieuxja v tem svetišču torej še dodatni pomen. Švicarski kardinal Kurt Koch iz rimske kurije, papežev »minister za ekumenizem«, je jutrišnji dogodek označil kot veliko znamenje edinosti med kristjani. Po navedbah švicarskih in francoskih medijev bi bilo kaj podobnega še pred nekaj leti »povsem nepredstavljivo«.

»To je močna ekumenska gesta, ki jo sprejemamo z velikim veseljem in hvaležnostjo. Nanjo sem prejel le pozitivne odmeve,« je po poročanju reformističnega spletnega portala www.ref.ch izjavil škofijski vikar Desthieux. Kot je še povedal, se bo med jutrišnjim bogoslužjem v imenu vseh katoličanov opravičil, ker protestanti skozi stoletja »niso bili spoštovani, bili so napačno ocenjeni in obsojani«.

Po mašnem nagovoru Guillauma Farela, ki je 8. avgusta 1535 v cerkvi sv. Petra oznanil načela reformacije, so v ženevski stolnici odstranili vsa znamenja katoliškega bogoslužja. Zatem je Calvin (1509-1567) 23 let pri sv. Petru deloval kot pridigar. Francoski teolog je med drugim ustanovil »Ženevsko akademijo«, ki se je razvila v visoko šolo kalvinizma.