Po njegovih besedah je konec julija in v začetku avgusta izstopalo veliko število zaporednih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija. »Dobra novica je, da se bo ta vročina v prihodnjih dneh nekoliko omilila in bo podobno vreme kot ob koncu minulega tedna. V notranjosti Slovenije bo le okoli 30 stopinj, na Primorskem pa bodo temperature blizu 35 vztrajale tudi še do konca tedna.«

V zadnjih 30 dneh so po Sloveniji beležili le od 20 do 50 odstotkov povprečne količine padavin za to obdobje. Več padavin na Arsu pričakujejo šele naslednji teden, torej po 16. avgustu, je dejal Gregorčič. Zaradi tega so razmere v kmetijstvu izjemno zaostrene, pravi prvi mož KGZS Jože Podgoršek.

V kmetijstvu so razmere izostrene

Stanje na terenu na področju kmetijstva pa je opisal predsednik KGZS Jože Podgoršek, ki pravi, da so razmere v kmetijstvu izjemno zaostrene, saj se pri žitih pričakuje do 50-odstoten izpad pridelka, pri koruzi pa bo ponekod celo 90-odstoten. Nekateri pridelovalci koruze so po njegovih besedah že začeli spravilo, da bi rešili, kar se rešiti da. Količina pridelka bo ponekod manjša tudi za 80 do 90 odstotkov, zlasti na prodnatih tleh, na Krškem in Mengeškem polju pridelka praktično ni, je povedal.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek. FOTO: Arhiv KGZS

Prisilno dozorevanje

Pri trajnih nasadih pridelovalci ugotavljajo prisilno dozorevanje plodov, to velja tudi za vinsko trto in jagode, kar zagotovo pomeni nižji pridelek in slabšo kakovost. Pri nekaterih sadnih vrstah že opažajo odpadanje listja, denimo pri hruškah, še posebej tam, kjer so tla bolj prodnata in kjer ni namakanja.

Težave sladkovodnih ribogojnic

Z izzivi se soočajo tudi sladkovodne ribogojnice, kjer je problem tako količina kot temperatura vode. »Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo preživetja.«

Hrasti rumenijo kot jeseni

Kaj pa gozdovi? Hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, najhujše pa še pričakujejo zaradi napada podlubnikov, napoveduje Podgoršek: »Smrekov lubadar bo imel verjetno eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila, torej zasmolila obode. Tu je po izkušnjah preteklih let kar veliko tveganje.«

Namakanje in racionalna raba vode

Tam, kjer je mogoče, naj kmetje namakajo, glede na to, da vode zmanjkuje, pa bo treba razmišljati o racionalni rabi vode, učinkovitem namakanju, je pozval in dodal, da bodo potrebni tudi dolgoročni sistemski ukrepi. Povečati bo treba organsko snov v tleh, da se bo zadržalo čim večjo količino vlage, vode in tudi hranil v tleh, je poudaril. Prav tako se je zavzel za kolobarjenje, na katerega da se na področju kmetijstva pogosto pozablja, in okopavanje, denimo pri koruzi.

Prednost slovenskemu kmetu

Ob zaključku izjave za medije je Podgoršek potrošnike pozval, naj dajo, ko se odločajo za nakup pri kmetih ali pri trgovski verigi, prednost slovenskemu kmetu, »da bomo lahko vsaj tisto, kar bomo pridelali, prodali in nenazadnje nadaljevali s kmetijstvom«.

Podobne razmere kot leta 2003 ali 2022

»Letošnje hidrološke sušne razmere uvrščamo na četrto mesto v zgodovini meritev. Podobne razmere smo imeli tudi leta 2022, pa leta 2003, tudi leta 1993, te hidrološke razmere se, kot kaže, še zaostrujejo. Po strugah slovenskih rek se ta čas pretaka le 30-50 odstotkov vode, kot bi se sicer pretakalo v začetku avgusta. Na primer Mura je izredno malo vodnata, po njej se pretaka le dobrih 30 odstotkov vode, tudi po Ljubljanici in njenih pritokih, Sava v spodnjem toku z okoli 50 odstotkov vode, podobno tudi Soča,« pa je na konferenci za medije povedal hidrolog Janez Polajnar z Arsa in dodal, da so najbolj sušne razmere podzemnih voda na območju Bovškega, Koroške, Dolenjske in Kočevskega ter Obale.

»V prihodnjih dneh se obeta nekaj osvežitve in nekaj padavin. A te padavine ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah, bodo pa izboljšale razmere na površinskih vodah, vsaj upamo. Namreč za izboljšanje teh razmer bi potrebovali najmanj 100 mm padavin v 24 urah, in to nekaj dni,« je podčrtal.