Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Talka kot lik Kristusa

Za vas piše:
K. H.
Objava: 10. 09. 2020 / 08:34
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.09.2020 / 17:53
Ustavi predvajanje Nalaganje

Talka kot lik Kristusa

Novomeški teater nadaljuje s predstavami Talka, v kateri nastopata tudi Gregor Čušin in Pavle Ravnohrib.

Novomeško gledališče Anton Podbevšek teater je premiero Claudelove Talke, zasnovano za samostanske prostore Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, z napovedanega pomladnega termina prestavili v julij v preddverje ljubljanskih Križank, septembra pa bodo predstavo petkrat uprizorili v prostoru, za katerega je bila zasnovana. Predstave bodo vsak večer od 15. do 19. septembra, vedno ob 20. uri v Galeriji Božidar Jakac. V predstavi, ki jo je režiral Matjaž Berger, nastopita tudi Gregor Čušin in Pavle Ravnohrib.


V vlogi Talke nastopi Anuša Kodelja, v drugih vlogah še: Borut Doljšak, Gregor Čušin, Pavle Ravnohrib, Janez Hočevar in Lovro Zafred (fotografije: Darja Štravs Tisu/ATP Novo mesto)

Premiero v Križankah v sklopu prireditev Ljubljana Festivala (10. julija) si je ogledal p. Edvard Kovač in za tiskano Družino (štev. 29/2020) napisal gledališko kritiko (objavljamo jo v celoti).

Po Claudelovi zamisli se igra Talka odvija v svetem samostanskem prostoru (zasnovana je bila za samostan v Kostanjevici, na Festivalu Ljubljana so jo odigrali v predverju Križank) ter spregovori o razpetosti človeške duše med nebom in zemljo.
Zgodba se odvija v l. 1812, ko Francija še ni zacelila globokih ran svoje krvave revolucije. Glavni junakinji Sygne de Coûfontaine je znova uspelo odkupiti cistercijansko opatijo, v kateri ležijo vsi njeni pobiti dragi. Le njen bratranec Georges je ostal živ in se vrnil. Med njima se prebudi zelo lepa romanca, saj gre za dvoje ranjenih in ljubečih se bitij. Podarita si obljubo čiste ljubezni, ki je zanju celo bolj obvezujoča kot tista, ki bi jo sklenila uradno.
Nato pa Georges razkrije svoji dragi, da je iz ujetništva osvobodil papeža Pija in ga skril v opatiji. A za skrivna stanovalca samostana zve tudi baron Toussaint Turelure, bivši služabnik, ki je postal revolucionar in pobil vse Sygnine sorodnike. Povzpel se je celo do prefekta pokrajine in sedaj izsiljuje Sygne s poroko, s katero bo lahko rešila življenje svetemu očetu in svojemu ljubemu. Tako Sygne postane »talka« svojega izsiljevalca.
Toda največja talka je Sygne sebi sami. Kajti njen duhovni voditelj Badilon ji pravi, da te žrtve od nje Bog ne zahteva, pa vendar, če se bo žrtvovala, bo rešila svetega očeta Cerkve in tudi še zadnjega predstavnika iz rodbine de Coûfontaine. Claudel svojo dramo stopnjuje in se vprašuje, katera ljubezen je globlja in tudi bolj božja. Kaj pomeni ljubiti kakor Kristus? Glavna junakinja pade na kolena in moli: »Naj gre ta kelih mimo mene! Ne moja, ampak Tvoja volja se zgodi!« Protagonistka nadaljuje svojo pot za Kristusom in se odloči, da sprejme nase tudi greh svojega izsiljevalca. Njena evangeljska ljubezen do sovražnikov gre tako daleč, da prestreže smrtonosno kroglo ter zanj umre. Njen izvoljenec Georges pa vztraja v ponosu moškega, zato se želi maščevati. Sam že na začetku drame pove: »Ko ljubiš globoko, je težko odpuščati.«
Tudi Sygne ve, da vsega človek ne more odpustiti, zato na rotenje svojega moža po odpuščanju samo molči. Popolno odpušča le Bog, človeku pa ostane, da se žrtvuje in ljubi. Te najvišje ljubezni ne zmore vsak človek, saj gre za mistično ljubezen, ki jo lahko nekdo sprejme le v svoji čisti svobodi, nihče mu je nima pravice ukazovati.
Postavitev Claudelove drame spremljajo še komentarji francoskega psihoanalitika J. Lacana. Gledalcu pomagajo postaviti prizore v zgodovinski okvir, potem pa ga usmerjajo v za Lacana nujen izhod, v smrt, kjer se lahko uresniči najgloblja Želja. A Lacan spregleda še globlji krščanski vidik Claudelove drame ljubezni: umreti tudi za svojega sovražnika in ga iti poprej iskat v njegovo najglobljo grešnost! To je izjemen dar ljubezni, ki ga je lahko deležno le čudežno bitje, to je žensko srce.
Igralci Gregor Čušin kot baron Toussaint Turelure, Pavel Ravnohrib kot duhovnik Badilon in Janez Hočevar kot papež Pij so na izjemni višini in posegajo v sam vrh slovenskega gledališča. Toda tudi mladi iz AGRFT-ja presenečajo, posebno še Anuša Kodelja kot Sygne in Borut Doljšak kot Georges. Projekcije so režiserju Matjažu Bergerju dodatno pomagale, da je pokazal svoj veliki talent. Predstava pa kot celota v svoji zasnovi kot tudi v svoji izvedbi gledalcu pomaga, da bo o Talki še razmišljal in da je ne bo mogel pozabiti.


Gregor Čušin v predstavi nastopi v več vlogah: kot baron, grof Toussaint Turelure, prefekt Marne in Sene


Po zamisli Paula Claudela Talka spregovori o razpetosti človeške duše med nebom in zemljo, piše Edvard Kovač.




V vlogi papeža Pija nastopi Janez Hočevar - Rifle
Fotografije: Darja Štravs Tisu / ATP Novo mesto

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh