To je prva ugotovitev, do katere so prišli strokovnjaki po tem, ko so 28. avgusta letos odprli grobnico svetnice iz Avile, katere telo od leta 1582 ostaja nestrohnjeno. Razveseljivo vest so objavili na spletni strani avilske škofije.

Karmeličani so podrobno opisali postopek odpiranja grobnice in prenosa krste v prostor, kjer so opravili pregled, v zaprtem delu samostana. P. Miguel Ángel González je pojasnil, kako je zgodaj zjutraj »skupnost bosonogih karmeličanov in karmeličank skupaj z generalnim postulatorjem reda, člani cerkvenega sodišča ter majhno skupino redovnikov in redovnic preprosto in slovesno prenesla relikviarij v prostor, določen za preiskavo«. Ob tem so polni čustev prepevali hvalnico Te Deum, je še pojasnil p. Miguel.

Odklepanje zunanje rešetke. FOTO: karmeličanski red

Znamenitih deset ključev

Postopek, kako priti do srebrne krste s posmrtnimi ostanki svete Terezije, je precej zapleten. Najprej je bilo treba z grobnice odstraniti marmorno ploščo. Pozneje so v prostoru, namenjenem preiskavi svetničinih relikvij, le ob navzočnosti medicinske ekipe in članov cerkvenega sodišča srebrno krsto tudi odprli. Krsta, ki je po njihovih navedbah pritegnila njihovo pozornost zaradi »odlične izdelave in veličastnega stanja ohranjenosti«, v kakršnem so jo našli, je bila dar kralja Ferdinanda VI. in njegove žene Barbare Portugalske.

Duhovni prispevek preiskave posmrtnih ostankov sv. Terezije je določitev svetničinega stanja v času njene smrti.

Pred začetnim pregledom relikvij srca, rok in dlani svete Terezije sta v postopku sodelovala salamanška zlatarja Ignacio Manzano Martín in Constantino Martín Jaén, ki bosta navzoča prvi in zadnji dan preiskav. Uporabljenih pa je bilo tudi znamenitih deset ključev Terezijine grobnice: trije, ki jih hranijo v samostanu Alba de Tormes, trije, ki jim jih je posodil vojvoda Alba, trije, ki jih generalni postulator hrani v Rimu, in kraljev ključ. Trije od teh ključev so namenjeni odklepanju zunanjih vrat, trije odklepanju marmorne grobnice, preostali štirje pa so za odklepanje srebrne krste.

Preden so se lotili preučevanja telesa, so navzoči molili pred posmrtnimi ostanki cerkvene učiteljice, nato pa so opravili prvi vidni pregled, na podlagi katerega so ugotovili, da je telo še vedno nestrohnjeno, kot je bilo leta 1914. Duhovni prispevek te preiskave je določitev stanja svete Terezije v času njene smrti. »Vemo, da je zadnja leta težko hodila, z bolečinami, ki jih tudi sama opisuje. Včasih pogled na telo razkrije več težav, kot jih je oseba dejansko imela. Pri analizi stopala v Rimu smo opazili navzočnost apnenčastih trnov, zaradi katerih je hoja skoraj nemogoča. Toda ona je hodila. Sledila je ustanovitev samostana v Alba de Tormes in nato smrt, toda njena želja je bila, da bi nadaljevala svoje delo in še napredovala, kljub svojim telesnim pomanjkljivostim,« je podrobno opisal p. Chiesa.

V pričakovanju novih podrobnosti o življenju sv. Terezije

Postulator reda je tudi opozoril, da so fotografije iz leta 1914 črno-bele, zato »je težko delati primerjavo«. Zatrdil je, da so »razkriti deli, torej obraz in stopala, enaki kot leta 1914«. »Ni barve, ni polti, ker je koža mumificirana, nekoliko pa je vidna, predvsem na sredini obraza. Tam jo je dobro videti. Zdravniški izvedenci skoraj jasno vidijo Terezijin obraz,« je poudaril generalni postulator.

Iz podobnih preiskav doslej vemo, da bomo lahko pridobili zelo zanimive podatke o sveti Tereziji in tudi priporočila za ohranitev njenih relikvij.

Glede rezultatov trenutne preiskave je po besedah generalnega postulatorja še prezgodaj za podrobnosti. »Redu se zdi primerno, da se to delo opravi, in izvedenci bodo tisti, ki nam bodo po svojem izčrpnem delu posredovali zaključke. Iz podobnih preiskav doslej vemo, da bomo lahko pridobili zelo zanimive podatke o sveti Tereziji in tudi priporočila za ohranitev njenih relikvij, vendar bo to sledilo v drugi fazi preiskave,« je še pojasnil p. Marco Chiesa.