Težka pot do pravice: duhovniki, redovniki in redovnice v iskanju pravne rehabilitacije

Nik Trontelj je predstavil knjigo Težka pot do pravice. Duhovniki, redovniki in redovnice v iskanju pravne rehabilitacije, izdala jo je Založba Družina. Knjiga je sad večletnega delovanja skupine za rehabilitacijo predstavnikov Cerkve, ki so bili med in po drugi svetovni vojni obsojeni na revolucionarnih in komunističnih sodiščih v Sloveniji. Delo, ki ga je vodstvo Cerkve v Sloveniji organiziralo v okviru dejavnosti Fakultete za pravo in ekonomijo pri Katoliškem inštitutu, je doslej prineslo nad 50 vlog za revizijo montiranih kazenskih obsodb, s katerimi so dosegli 44 oprostilnih sodb. V knjigi so med drugim objavili vse pripravljene vloge in znanstvene prispevke avtorjev, ki so osvetlili zgodovinske razloge komunističnih montiranih procesov in postopek njihove rehabilitacije.

Prezrti čas: bodimo ob neozdravljivo bolnih, umirajočih in žalujočih

Ivan Platovnjak je napisal knjigo Prezrti čas. Bodimo ob neozdravljivo bolnih, umirajočih in žalujočih, ki jo je izdala Založba Dravlje. Knjiga nagovarja človeka s sočutjem in resničnostjo v najtežjih trenutkih življenja. Nastala je iz resničnih zgodb, pričevanj in osebnih razmišljanj ter odpira prostor za razumevanje, spremljanje in spoštljivo bližino. Ne ponuja hitrih rešitev in ne olepšuje trpljenja, temveč nežno spremlja bralca skozi krhkost bolezni, umiranja in žalovanja. Osrednje sporočilo je preprosto, a globoko: tu sem, s teboj – v molku, v kriku, v veri in dvomu, v ljubezni, ki ostaja do konca in onkraj. Knjiga je razdeljena na s tiri dele: notranji svet neozdravljivo bolnih, izkušnjo spremljevalcev, luč vere ob koncu življenja ter pot žalujočih. Namenjena je vsem, ki se želijo učiti sočutne bližine in iščejo smisel, ko se zdi, da je vse izgubljeno.

Poštena suradnja, racionalnost i religija: solidarni personalizam kao društvena religija

Inštitut za kulturo mišljenja v Zagrebu je izdal prevod knjige dr. Bojana Žalca Poštena suradnja, racionalnost i religija. Solidarni personalizam kao društvena religija. Srce knjige predstavlja razlikovanje med trivialno in bivanjsko razumnostjo. Trivialna razumnost je objektivna in ni osebnostno ter kulturno določena. Takšna je razumnost znanstvenih teorij. Vendar pa znanost ne zadošča za naše bivanjske odločitve. Tu nas mora voditi bivanjska razumnost, ki pa je partikularna in zaznamovana s posebnostmi vsakega posameznika: njegovo osebnostjo, okoljem, kulturo, v katero je rojen, zgodovino itd. Povezana je z njegovo globinsko identiteto in vestjo. Biti zvest svoji partikularni racionalnosti pomeni bivati pristno. Zato jo lahko imenujemo tudi razumnost identitete oz. razumnost pristnosti. Bivanjska razumnost ni poljubna, ampak je temelj bivanjske zavezanosti ter stanovitnosti in s tem smisla življenja. Samo če spoštujemo partikularno razumnost drugega, lahko z njim razvijamo resničen dialog in pošteno sodelovanje. V tej luči avtor v knjigi osvetli ključna vprašanja sodobne politične filozofije religije, kot so verska strpnost, religija v javnem življenju in verska ter politična vključevalnost in izključevalnost.

Položaj človeka v digitalni dobi: etične, duhovne in socialne preobrazbe in izzivi

Dr. Bojan Žalec je uredil knjigo Human Condition in Digital Age: Ethical, Spiritual and Social Transformations and Challenges / Položaj človeka v digitalni dobi. Etične, duhovne in socialne preobrazbe in izzivi.

Izšla je pri založbi Annales, Društvo za primerjalno religijo (Poligrafi, tematska številka, št. zvezka 119/120). Knjiga prinaša dvanajst znanstvenih prispevkov v angleščini s področja teologije, filozofije, religije, psihologije, sociologije in pedagogike, ki razvijajo filozofsko in teološko antropologijo digitalne dobe, razkrivajo nove oblike religioznosti in razumevanja odrešenja ter ponujajo etične in vzgojne usmeritve. Predstavijo trezen pogled na digitalizacijo, ki je niti ne poveličuje niti ne demonizira. Interpretirajo jo skozi lečo človeške osebe, ki upošteva njeno utelešenost, smrtnost, odnosnost in presežnost. Vsi, razen enega, so rezultat raziskovalnega ARIS projekta Teologija in digitalizacija. Antropološki in etični izzivi, ki poteka na TEOF.

Bojan Žalec kritično pretresa zamisel nalaganja človeškega uma na digitalni nebiološki nosilec. Roman Globokar in Branko Klun razvijata filozofsko in teološko razumevanje smrtnosti in utelešenja. Vojko Strahovnik in Mateja Centa Strahovnik analizirata vpliv klepetalnih robotov na znanje in spoznavne vrline. Barbara Simonič ter Nadja Furlan Štante sta raziskala empatijo, čustveno odtujenost in emocionalnega kiborga. Ivan Platovnjak in Snežana Brumec razmišljata o duhovno občutljivi rabi UI, Erika Prijatelj in David Kraner o njenem mestu v duševnem zdravju in vzgoji, Jonas Miklavčič, Anja Zalta in Stjepan Štivič pa so se posvetili begu iz virtualne resničnosti, spletnemu salafizmu in tehnološkim vizijam odrešenja.

Zvonovi v župniji Begunje na Gorenjskem

Matjaž Ambrožič je napisal knjigo Zvonovi v župniji Begunje na Gorenjskem, izdala jo je Župnija Begunje na Gorenjskem. Strokovno napisana knjiga nudi vpogled v zgodovino zvonov cerkva in pokopališke kapele Župnije Begunje na Gorenjskem. Nastala je ob priložnosti 50. obletnice nabave svetoletnih Ferralitovih zvonov, 60. obletnice nabave ponesrečenih Lenartićevih zvonov in 80. obletnice ubitja velikega jeklenega zvona Kranjske industrijske družbe, ki je jetnikom v begunjskih zaporih naznanil prostost in je v graščinskem parku danes nem spomin na težke vojne čase.

Slovenski misijoni 1918–1941

Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je s pomočjo znanstvenih sodelavcev pripravil znanstveno monografijo z naslovom Slovenski misijoni 1918–1941. Uredil jo je dr. Matjaž Ambrožič, izdal jo je Inštitut za zgodovino Cerkve UL TEOF, na voljo je v elektronski izdaji. Tematika odstira misijonska prizadevanja naših prednikov, ki so svoje misijonarje podpirali na različne načine in jim omogočali njihovo delovanje.

Širok nabor obravnavanih tem bo nedvomno obogatil naše vedenje o nekoliko prezrti tematiki slovenskih misijonov in njihovega podpiranja v obdobju med obema svetovnima vojnama. Slovenski misijonarji in misijonarke so v tistem času nedvomno odigrali pomembno vlogo v misijonskem poslanstvu Katoliške Cerkve.

Dr. Ludvik Počivavšek, duhovnik v sozvočju z Bogom, ljudmi in glasbo

Ludvik Počivavšek

KUD Zbor Marije Zavetnice na Prihovi je izdal knjigo Dr. Ludvik Počivavšek. 2. 9. 1958–17. 7. 2015. Duhovnik v sozvočju z Bogom, ljudmi in glasbo, uredil jo je dr. Slavko Krajnc. Ob 10. obletnici smrti psihologa in duhovnika dr. Ludvika Počivavška so se tri župnije, v katerih je dr. Ludvik Počivavšek nazadnje deloval, pod uredništvom prof. dr. Slavka Krajnca dogovorile, da se z izdajo zbornika poklonijo njegovemu delu in služenju v pastoralnem delu.

V zborniku so predstavili njegovo življenjsko pot in njegovo delo, h kateremu so dodali spomine nanj mnogih prijateljev in župljanov. Ob uredništvu zbornika, biografiji in bibliografiji, ki jo je predstavil prof. dr. Slavko Krajnc, so posebej predstavili njegova dela. Dr. Janez Vodičar je na podlagi šestih homiletičnih knjig dr. Počivavška, predstavil njegovo oznanjevalno razsežnost duhovniškega poslanstva in sklenil, da gre pri njegovih izdajah homiletičnih pripomočkov za »bogat vir idej, možnosti in spodbud za vse, ki želimo poglobiti svoj odnos do Razodetja in ga prenesti v življenje.«

Posebej bogata je razprava o Počivavškovem doktoratu z naslovom Selbsverwirklichung – Eine Analyse aus Psychologischer und ethischer Sicht oz. Samouresničevanje: analiza s psihološkega in etičnega vidika, ki jo je napisal dr. Damijan Ganc. Sad te študije je spoznanje, da resnic ne samouresničitve ni brez moralne zrelosti in skrbi za skupno dobro, zaradi česar knjiga ostaja aktualna tudi v sodobnem psihoterapevtskem in družbenem kontekstu. V zborniku pa je tudi prikaz Počivavškove diplomske naloge, v kateri se je Počivavšek poglobljeno in sistematično ukvarjal s fenomenom vzorov in idealov v različnih razvojnih obdobjih človeka, s posebnim poudarkom na mladini in njenem procesu socializacije.

Kirilona. Peruti Duha, zbrane sirske pesnitve

Jan Dominik Bogataj je zaslužen za kar štiri knjige. V prvi, Kirilona. Peruti Duha, so zbrane sirske pesnitve. Uredil jo je Jan Dominik Bogataj in besedila prevedel (knjigo sta izdali založba Družina in Teološka fakulteta). Kirilona velja za drugega najpomembnejšega pesniškega avtorja sirske tradicije, ki je ustvarjal ob koncu 4. stoletja. V rokopisu BL Add. 14591, ki ga hrani Britanska knjižnica (The British Library), datiran pa je v 6. stoletje, je med drugim ohranjeno tudi šest pesnitev, ki so nastale kot verzne homilije: O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah, O Zaheju, O pšeničnem zrnu. Slovenščina je sedmi sodobni jezik, v katerega so prevedene Kirilonove pesnitve. Slovensko izdajo odlikuje tudi podrobna spremna študija, v kateri je Jan Dominik Bogataj posebno pozornost namenil sirski poetični tradiciji.

Očetni drobci: dvanajst košar navdihov iz krščanske antike

Knjigo Očetni drobci. Dvanajst košar navdihov iz krščanske antike je izdala založba KUD Logos. Očetni drobci so esejistični zapisi, ki na podlagi navdihov iz sveta cerkvenih očetov grške, latinske in sirske tradicije iščejo teološke odgovore na izzive sodobnega sveta. So odgovor na Gospodovo naročilo: Colligite fragmenta! (Jn 6,12) (»Zberite drobce!«). Napolnjujejo dvanajst košar z različnimi temami: od svetopisemskih razlag prek premišljevanj o mestu kristjanov v družbi do temeljnih duhovnih in eshatoloških vprašanj. Jan Dominik Bogataj je delo zasnoval kot poskus uveljavljanja zavesti o raznolikosti in aktualnosti uvidov cerkvenih očetov iz prvega tisočletja krščanstva med širše slovensko bralstvo.

Homilije Janeza Krizostoma

Celjska Mohorjeva družba je v zbirki Cerkveni očetje v treh zvezkih izdala prevode Janeza Krizostoma: Homilije o Matejevem evangeliju 1–30; Homilije o Matejevem evangeliju 31–60; Homilije o Matejevem evangeliju 61–90. Korpus devetdesetih homilij o Matejevem evangeliju, ki velja za enega najzanimivejših sadov Krizostomovega pridigarskega delovanja, je danes najstarejši v celoti ohranjen grški komentar evangelijev. Homilije so nastale v Antiohiji, najverjetneje leta 390. Vsaka zase so avtonomna in zaključena celota, a so obenem med seboj tesno povezane v zaporedje, tako da razlagajo celoten Matejev evangelij. Jan Dominik Bogataj je soavtor te monumentalne izdaje (1.216 strani) in eden od šestih prevajalcev.

Nicejski koncil (325): antologija virov

Teološka fakulteta in Celjska Mohorjeva družba sta v zbirki Cerkveni očetje izdali knjigo Nicejski koncil (325). Antologija virov. Slovenska antologija virov, ki izhaja ob 1700. obletnici koncila, omogoča vpogled v zgodovinske vire, ki opisujejo okoliščine, potek in odločitve koncila. Vključuje tudi sočasne teološke spise o vprašanju božanskosti Jezusa Kristusa: med njimi zavzema osrednje mesto prav nicejska veroizpoved. Gre za cvetober zgodovinskih in teoloških virov, ki se zdijo najpomembnejši za razumevanje nicejskega koncila, da se bo slovenski bralec lahko z njimi prvič srečal neposredno. Jan Dominik Bogataj je soavtor in eden od treh prevajalcev.

Simon Malmenvall Foto: Ivo Žajdela

Državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

Simon Malmenvall je avtor publikacije Meja, jezik in šola. Državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja, ki jo je izdal Slovenski šolski muzej. Publikacija velikega formata je pregled istoimenske razstave z uvodno zgodovinsko študijo. Sestavljena je v slovenščini in angleščini. Razstava je osvetlila pomen slovenskega jezika v izobraževanju na ozemlju današnje Slovenije in sosedstva v burni prvi polovici 20. stoletja. V katalogu so prikazane tudi zasluge Katoliške cerkve pri ohranitvi in razvoju slovenščine. Na razstavnih panojih so predstavili odlomke iz učbenikov, priročnikov in arhivskih dokumentov, čemur so se pridruževale fotografije in razglednice. Razstavo si je bilo mogoče ogledati oktobra 2025 na Krakovskem nasipu v Ljubljani. Razstava je nastala v partnerstvu Slovenskega šolskega muzeja in zavoda Turizem Ljubljana.

Teološka fakulteta, predstavitev publikacij 2025, pozdravni nagovor dekan Tadej Stegu, 10. 12. 2025. Foto: Ivo Žajdela

1/3