V Domu glasbe v Celovcu je bila danes, v nedeljo, 12. marca, popoldne tradicionalna, že 45. prireditev Koroška poje. Poleg predsednika države Boruta Pahorja s soprogo, visokega predstavnika pri ZN za Bosno in Hercegovino Valentina Inzka s soprogo, dveh nadškofov, ljubljanskega Stanislava Zoreta in mariborskega Alojzija Cvikla, krškega škofa Aloisa Schwartza, številnih koroških duhovnikov, med njimi dekana Janka Krištofa in rektorja doma Sodalitas v Tinjah Jožeta Kopeiniga so se prireditve udeležili številni ljubitelji koroške pesmi in lepega petja. Na prireditvi so se posebej poklonili pesnici Milki Hartman (1902 -1997), spomnili pa so se tudi 110. obletnice ustanovitve Slovenske Krščanske socialne zveze za Koroško, z njo je Lambert Erlich leta 1907 postavil temelje organizirani kulturni dejavnosti med koroškimi Slovenci. (več o pesnici z libuškega polja v novi tiskani številki Družine)

Moški zbor Valentin Polanšek , Obirsko, je pod vodstvom Boža Hartmana zapel dve priljubljeni skladbi na besedilo Milke Hartman: O, Podjuna in Bandrovka

Janko Krištof: "Praznujemo našo skupno pevsko kulturo"

»Zbrali smo se, da prisluhnemo koroški pesmi in praznujemo našo skupno pevsko kulturo. Med letom se po naših društvih po vsem dvojezičnem Koroškem odvija mnogo pevskih prireditev, enkrat na leto pa se združimo v veliko skupnost, da še močneje začutimo, kdo smo in kaj je bistven steber naše identitete,« je zbrane v veliki dvorani pozdravil predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof.

Ob 115. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti so se poklonili pesmi Milki Hartman, ki je Korošcem je zapustila bogato dediščino svojih pesmi. »Besedila pesmi Milke Hartman je uglasbilo 41 skladateljev, v knjižni obliki je Krščanska kulturna zveza izdala prek 400 njenih uglasbenih pesmi, je dejal v nagovoru Janko Krištof: "Skladbe vključujejo v svoj repertoar koroški zbori pa tudi veliko zborov iz matične Slovenije. Spored bo pokazal, kako živo je pesnica še med nami prisotna.« Janko Krištof se je zahvalil duhovniku Poldetu Zundru, ki je zasnoval spored prireditve in izbral tudi besedila, ki so jih med glasbenimi točkami recitirali člani igralske skupine SPD Zarja.

Pesmi Domotožje in V kresni noči na besedilo svoje rojakinje je pod vodstvom Hannesa Košutnika zapel tudi moški zbor iz Libuč, torej iz kraja, odkoder je bila doma Milka Hartman, ki je z obsežnim pesniškim opusom zaznamovala koroški kulturni utrip v 20. stoletju,

Na letošnji prireditvi Koroška poje so nastopili so trije koroški zbori iz treh koroških dolin: moški zbor Valentin Polanšek z Obirskega, moški zbor Kralj Matjaž z Libuč in mešani kvartet MundArt iz Ziljske doline – vsi so v svoj program vključili tudi skladbe z besedili Milke Hartman. Kot je že tradicija, so tudi letos povabili zbor s Primorske, tokrat se je predstavila Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z italijanskega Vrha sv. Mihaela, iz matične Slovenije pa je poslušalce v celovški dvorani navdušil zbor Ave iz Ljubljane. Posebno mesto na prireditvi so imele pesničine sorodnice iz Celovca: Eva in Vera Hartman sta skladbe izvajali na violini in klavirju, Hartmann'ce pa so zapele tri pesmi na besedilo svoje »pratete«. Prireditev so sklenili z novo skladbo To bo moja pesem pela – besedilo Milke Hartman je uglasbil Roman Verdel, izvedli pa so jo združena mešana pevska zbora, Bilka in Sela, spremljali so jih člani orkestra Slovenske filharmonije.

več o prireditvi Koroška poje in o pesnici Milki Hartman pa v novi tiskani Družini.

Med poslušalci v do zadnjega kotička polni dvorani Doma glasbe v Celovcu so bili tudi predsednik države Slovenije in trije (nad)škofje


Zapele so tudi pranečakinje Milke Hartman, imenovane Hartmann'ce