V slovenskem papeškem zavodu Slovenik v Rimu bo od ponedeljka, 11. do petka, 15. septembra 2006, v organizaciji Slovenske teološke akademije v Rimu in Inštituta za zgodovino Cerkve v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani potekal 24. znanstveni simpozij. Tovrstni simpoziji potekajo od leta 1983 in se vsako leto posvečajo obravnavi pomembne osebnosti v Cerkvi in slovenski narodni zgodovini. Vsak od nastopajočih predavateljev predstavi določen pogled na obravnavano tematiko. Predavanja v letu po zaključenem simpoziju izidejo v posebnem zborniku. Letošnji simpozij bo posvečen apostolskemu upravitelju jugoslovanskega dela goriške in tržaško-koprske škofije ter uglednemu cerkvenopravnemu strokovnjaku, apostolskemu protonotarju dr. Mihaelu Torošu (1884–1963).

Goriški duhovnik dr. Mihael Toroš je civilno pravo študiral na Dunaju in cerkveno v Rimu, kjer je leta 1921 doktoriral na papeški univerzi Gregoriana. Isto leto je postal profesor cerkvenega prava v goriškem bogoslovju, 1931 predsednik metropolitanskega cerkvenega sodišča v Gorici in 1936 sodnik v zakonskih pravdah pri pokrajinskem cerkvenem sodišču v Benetkah. Zavzemal se je za narodnostne pravice Slovencev v Italiji. Po drugi svetovni vojni ga je leta 1947 papež Pij XII. imenoval za apostolskega administratorja poreško-puljske škofije in po nasilni odstranitvi dr. Franca Močnika iz Slovenije 23. februarja 1948 še za apostolskega administratorja slovenskega dela goriške nadškofije. Leta 1949 se je administraturi poreško-puljske škofije odpovedal in se 1950 preselil na Kostanjevico pri Gorici. Od 1955 do 1961 je bil apostolski administrator tudi slovenskega dela tržaško-koprske škofije. Trudil se je za ureditev odnosov med katoliško Cerkvijo in državo v Sloveniji, za ureditev pravnega statusa Ciril-Metodijskega društva slovenskih duhovnikov, za svobodo poučevanja verouka in za spoštovanje osnovnih človekovih pravic vključno s spoštovanjem verske svobode. Trajne zasluge v Cerkvi na Slovenskem si je pridobil z ustanovitvijo malega semenišča (1952) in škofijske klasične gimnazije v Vipavi (1957), z ustanovitvijo verskega štirinajstdnevnika Družina (1952) in z izdajo molitvenika V občestvu združeni.