Zapri
Iskanje

Trdinov vrh (1.178 m)

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 26. 02. 2010 / 12:45
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Trdinov vrh (1.178 m)



Najvišji vrh Gorjancev se je v starih časih imenoval Sveta Jera, saj je ne njem že sredi 15. stoletja stala cerkev, posvečena tej svetnici. Cerkev so pozneje opustili, vrh pa so leta 1923 na pobudo naravoslovca Ferdinanda Seidla poimenovali po pisatelju Janezu Trdini, ki je napisal Bajke in povesti o Gorjancih. Danes Trdinov vrh že na daleč prepoznamo po visokem telekomunikacijskem stolpu. Čezenj pelje tudi državna meja, kar pa niti najmanj ne ovira planincev, da se ne bi radi in pogosto vzpenjali nanj.

Gorjanci, ki jih Hrvatje imenujejo Žumberačka gora, so skoraj šestdeset kilometrov dolgo gozdnato hribovje na južnem robu Krške kotline. Višji predeli na naši strani niso poseljeni, zato pa se ob njegovem vznožju gnete precej vasi. Med njimi je tudi vas Gabrje, ki je priljubljeno izhodišča za vzpon do Gospodične in Trdinovega vrha.

Če se v Gabrje pripeljemo z Rateža in nadaljujemo na križišču sredi vasi naravnost, kmalu opazimo planinske markacije. Te nas med hišami pripeljejo do parkirišča, ki se po obilnejših snežnih padavinah precej zmanjša, spomladi pa znova razširi. Kažipot nas s ceste prežene v gozd, kjer najbolj zvesti planinci po obilnem sneženju hitro naredijo gaz. Pokrajina je pozimi precej enolična, za malce vznemirjenja poskrbijo le kepe snega, ki nam skušajo z golih vej zgrmeti za vrat. Tu in tam prečkamo širšo gozdno pot, ki jo izdajajo napol zametene traktorske kolesnice, potem pa že prispemo do električnih drogov, ki se na desni vzpenjajo iz doline. Krajši čas hodimo še proti jugovzhodu, potem zavijemo proti vzhodu, ob zgornjem robu prečkamo nagnjen travnik in se med drevjem povzpnemo do planinskega doma pri Gospodični (828 m).

Pod domom je izvir Gospodična, ki spada med največje znamenitosti Gorjancev. Njegova voda naj bi imela pomlajevalno in zdravilno moč, zato se marsikdo ustavi pri njem. Janez Trdina v svojih bajkah in povestih opisuje, kako si je na posteljo priklenjena in že nekoliko postarana grajska gospa z Mehovega zaželela, da bi se mogla sprehoditi po Gorjancih. Željo ji je pomagal uresničiti berač, ki ji je v zahvalo za gostoljubje podaril gorjanski koren. Ko ga je zaužila, je skočila zdrava na noge in se odpravila na Gorjance. Tam je prispela po vrsti do treh studencev. Pri prvih dveh je bila voda strupena, tretji izvir pa jo je pomladil, da se je vsa razposajena in lahkonoga vrnila k svojemu možu. Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, pa se imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji Gospodična, je svojo pripoved končal Trdina.

Od doma nadaljujemo po cesti do dobrih sto metrov oddaljenega kažipota. Tam prestopimo na gozdno pot, ki zavije čez pobočje in se vzpne na bližnje sleme. Skozi pas gostega smrekovja prispemo do gozdne ceste in krenemo med visoka drevesa, pod katerimi se vije ozka gaz. Po zložnem vzponu se pot prevali navzdol in tedaj med krošnjami že zagledamo rdeče bel stolp. Na robu ograjene čistine znova prispemo do gozdne ceste. Po njej gremo kakšnih sto metrov, nato zavijemo med drevje in se čez strmo pobočje povzpnemo na vrh.

Na vrhu je v senci devetdeset metrov visokega telekomunikacijskega stolpa raztresenih cel kup zanimivosti. Ob kovinski skrinjici in žigu je razgledna plošča. V lepem vremenu seže razgled menda vse tja do Triglava, mi pa smo se morali tokrat zadovoljiti z robom precej bližjega Kočevskega roga. Malce naprej prispemo do ostankov cerkve sv. Jere in do lesene kapele sv. Elije. Zraven sta informativni tabli z osnovnimi podatki o Gorjancih in Trdinovem vrhu, med drevjem pa se skriva še pol stoletja star betonski razgledni stolp. Vzpon nanj je nekoliko zahtevnejši, zato ni za vsakogar – česar pa nikakor ne bi mogli reči za vzpon na Trdinov vrh.

OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Gabrje

Dostop: Iz Novega mesta krenemo po regionalni cesti proti Šentjerneju. V naselju Ratež zavijemo z nje v desno in skozi Velike Brusnice nadaljujemo do šest kilometrov oddaljenega Gabrja. Avto pustimo na parkirišču na zgornjem koncu vasi, kjer so prvi kažipoti in planinske markacije.

Višinska razlika: 810 metrov

Dolžina vzpona: 2 uri

Kratek opis poti: Iz Gabrja se v približno eni uri povzpnemo do Planinskega doma pri Gospodični. Od tam nadaljujemo približno sto metrov po cesti, nato zavijemo navkreber na stezo, ki nas v naslednji uri pripelje na vrh. Ves čas hodimo po gozdu. Pot je dobro označena in pozimi tudi hitro pregažena.

Zemljevid: Bela krajina, 1 : 50.000 ali Dolenjska 1 : 50.000.

Nedeljska maša
V podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika v vasi Gabrje je maša vsako nedeljo ob 8. uri, v župnijski cerkvi povišanja sv. Križa v naselju Velike Brusnice pa ob 10. uri.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh