V Rimu se je včeraj začelo enotedensko pripravljalno srečanje za sinodo o mladih, ki bo zasedala v letošnjem oktobru. Srečanje je slovesno odprl papež Frančišek, po uvodnem nagovoru pa so imeli mladi možnost pogovora s svetim očetom.



Izhodišča za pogovor so bila vprašanja, ki jih je papežu zastavilo pet udeležencev srečanja: Nigerijka Blessing Okoedion, ki je bila žrtev trgovine z ljudmi in je svojo zgodbo opisala v knjigi Pogum svobode, Maxime Rassion, predsednik Junior Consulting na Katoliškem inštitutu v Parizu, Argentinka María de la Macarena Segui iz Scholas Occurrentes, Yulian Vendzilovychiz iz Semenišča Svetega Duha v Leopoliju v Ukrajini, ter Kitajka s. Chaoying Cheng, redovnica skupnosti Gospodova mati iz Daming-Hebeia in študentka teologije v Rimu.

Blessing Okoedion je odprla vprašanje trgovine z ljudmi in suženjskega izkoriščanja žensk. V Italijo je prišla pred štirimi leti, ko je s prevaro postala žrtev trgovine z ljudmi. Izhod iz tega pekla ji je omogočila skupnost redovnic. Med drugim se je vprašala, kako je mogoče, da je veliko moških, ki izkoriščajo ženske za spolne namene kakor sužnje, katoličanov.

Papež je trgovino z ljudmi in posebej izkoriščanje žensk ostro obsodil. Označil jo je kot zločin proti človeštvu, ki se porodi iz bolne miselnosti, da se žensko izkorišča. Do danes ni feminizma, ki bi mu to uspelo iztrgati iz zavesti človeštva. Izkoriščanje žensk je bolezen človeštva, bolezen družbene misli in zločin proti človeštvu. Papež je mlade spodbudil, naj se neutrudno borijo za dostojanstvo ženske.

Maxime Rassion, študent na Katoliškem inštitutu v Parizu, je spregovoril o težavah, s katerimi se mladi soočajo pri odločanju za poklic. Pogosto so neodločni, izgubljeni in nemirni, obhajajo jih občutki negotovosti in pritiska. Maxime je povedal, da se je trenutno tudi sam znašel pred zidom, ko bi moral globoko osmisliti svoje življenje. Potreboval bi razločevanje pred to praznino, želi si najti svoje temelje.

Papež je mlademu Francozu dal nekaj napotkov: pustiti je treba, da čustva pridejo na površje, ne smemo jih zatirati in jih zmanjševati; dobro je najti nekoga, ki mu lahko zaupamo, in razločevati. Po Frančiškovih besedah je namreč »nevarno, če ne dovolimo, da bi se vprašanja pojavila, če jih poskušamo zatreti ali utišati. Imeti moramo dovolj poguma in si zastaviti stvarna vprašanja, brez olepšav. Razločevanje je zelo pomembno. Papež je mlade spodbudil, da naj zberejo pogum in se o stvareh pogovorijo. Ne moremo pa se o vsem pogovarjati z vsemi. Najti moramo nekoga, ki mu lahko zaupamo: modro osebo, lahko starejšo, lahko pa tudi mladega človeka, saj imajo tudi mladi modrost; najti moramo nekoga, ki se ne boji in ki zna poslušati. Kajti ko mlad človek ne najde poti razločevanja, je pojasnil Frančišek, se zapre na napačen način in začne v sebi nositi 'tumor', ki kmalu postane breme in človeku vzame svobodo. Moramo se odpreti, ne smemo zadušiti čustev in misli. Pomembno je, da najdemo nekoga, ki nas bo spremljal v razločevanju.


Slovenski predstavnici na predsinodalnem srečanju v Rimu (foto: SKAM / Facebook)

Yulian Vendzilovych, mlad semeniščnik ukrajinske grško-katoliške Cerkve, se je dotaknil duhovniškega življenja, ki mora danes pričevati o Kristusu v novih in različnih kulturnih okoljih. Kot primer je navedel tetoviranje, ki je za določeno skupino oseb izraz lepote, nekdo drug pa to le s težavo razume. Vprašanje je, kako naj se mlad duhovnik odzove na kompleksne okoliščine današnje kulture.

Papež je odgovoril, da duhovnik, ki ni Kristusov pričevalec, lahko naredi veliko slabega. Kristusov pričevalec mora biti skupnost, duhovnik pa je Kristusov pričevalec kot del te skupnosti, saj potrebuje oporo, in prva naloga skupnosti je, da so njeni člani Kristusovi pričevalci. Duhovniki, ki so sami, ki jih skupnost ne spremlja s pričevanjem, so funkcionalni duhovniki: skupnost pride samo v cerkve, daruje za mašo, prosi za pokop, za prvo obhajilo, nato pa duhovnika pusti samega in tako je samotar sredi skupnosti, ki ni Kristusova pričevalka. Papež je dejal, da mora v tem primeru poseči škof, kajti pričevalec ne moreš biti sam, vedno je potrebna skupnost. Tudi svetniki so takoj poiskali tovariše in poskrbeli za skupnost.

Odnos med duhovnikom in skupnostjo mora biti pričevalski, je pojasnil sveti oče in opozoril pred težko boleznijo klerikalizma. Po njegovih besedah se moramo tej bolezni izogibati. Klerikalizem Cerkvi povzroča veliko slabega, kar papeža močno skrbi, kajti namesto očetovske vloge duhovnik nenadoma opravlja vodstveno in postane 'direktor podjetja'. Papeža skrbijo tudi neočetovski in nebratski odnosi med duhovniki, ki v odnosu s skupnostjo niso Kristusove priče. Kot primer je navedel pretirano poduhovljenost. Izpostavil je tudi nevarnost pretirane strogosti in posvetnega življenja pri duhovnikih ter se dotaknil problema opravljanja v skupnosti, ko vsi govorijo proti vsem in proti duhovniku, ki tako ostaja sam.

Kitajska redovnica s. Chaoying Cheng je spregovorila o ženskem redovništvu in formaciji, predvsem na Kitajskem. Papež je izpostavil, da oseba po začetnem obdobju v neki redovni skupnosti ne more ostati brez človeške in intelektualne formacije. Prava verska formacija v posvečenem življenju mora imeti štiri stebre: formacijo duhovnega življenja, intelektualno formacijo – pomemben je študij, formacijo za življenje v skupnosti – treba se je naučiti življenja v skupnosti in reševanja sporov, in formacijo za apostolsko življenje, pri kateri se je treba naučiti evangeljskega oznanila.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / AP

Preberite tudi:

Papež odprl predsinodalno srečanje mladih

Srečanja se udeležuje 300 predstavnikov iz številnih držav, med njimi je tudi Slovenija.