V petek, 21. novembra, so bili gostje trije zdravniki: prof. dr. Metka Zorc, prof. dr. Marko Noč in dr. Erik Brecelj. Pogovor, ki ga je povezoval mag. Boštjan Lovšin, je potekal skoraj tri ure v prostorih gostilne Livada, z Božjo besedo pa ga je uvedel trnovski župnik Tone Kompare, poroča Medicor d.o.o.

Zdravnik je poklic, ki traja 24 ur na dan

Metka Zorc je poudarila, da je biti zdravnik poslanstvo. Zdravnik ne opravlja dela le v službenem času, temveč je poklic, ki traja 24 ur na dan. »Če ni entuziazma, da delaš s srcem in ljubeznijo, kot nas je učil papež Frančišek, potem naš poklic ni poslanstvo, ampak le tehnično izvajanje,« je poudarila. Poleg medicine je sama študirala tudi biologijo, saj je prepričana, da širše znanje pripomore k boljšim odločitvam, zaradi česar je potrebno znanje stalno nadgrajevati ter slediti novostim. 

Medicina je poklic, ki zahteva neprestano učenje, je poudaril Marko Noč in dodal: »Vedno prihajajo novi izzivi, nove aparature, novi posegi, nova odkritja v medicini, ki pomagajo bolniku. Zame medicina ni poklic, ampak način življenja.« Pri delu je ključno, da ga izvede vestno, profesionalno in dobro.

Erik Brecelj je spregovoril o izzivih, s katerimi se srečujejo študenti. Po njegovem opažanju jih pogosto usmerjajo finančne motivacije, zaradi česar jih zanima bolj dermatologija, plastična kirurgija, medtem ko zahtevnejše discipline niso privlačne. 

Nova medicinska fakulteta na Primorskem kot priložnost in izziv

Gostje so se v pogovoru dotaknili predloga nove medicinske fakultete na Primorskem. Noč podpira idejo, vendar opozarja, da je glavni izziv zagotoviti dovolj kvalitetnih profesorjev, kajti teh primanjkuje. V tem primeru, kot pravi Zorc, se bo fakulteta morala povezati z drugimi fakultetami (npr. v Trstu, Reki) za pridobitev profesorjev. Fakulteta je lahko priložnost za širjenje dostopa do medicine, vendar mora biti usmerjena k vzgoji predanih, strokovno in etično usposobljenih zdravnikov.

Paliativna oskrba pred evtanazijo

Brecelj je izpostavil, da bi morali najprej okrepiti paliativno oskrbo, preden se govori o evtanaziji. Poudaril je napredek mobilne paliative, a opozoril na pomanjkanje paliativnih oddelkov v bolnišnicah, prostora in kadra. Predlaga specializacijo medicinskih sester za paliativno nego. 

Pohvalil je delo edinega slovenskega hospica ter dodal: »V sosednjih državah je hospicov veliko in moj predlog strateškemu svetu na vladi je, da bi postavili hišo hospic v vsaki regiji.« Zorc pa je spomnila na obisk hospica ob polnočnici za božič (daroval jo je škof Anton Jamnik), kjer je čutila hvaležnost in upanje bolnikov, kar po njenem mnenju dokazuje, da je več hospicov nujno, ne pa pogovor o evtanaziji.

Napredek v medicini in pomen preventive

Noč je izpostavil, da se je smrtnost bolnikov s srčnim infarktom od njegove zaposlitve v UKC Ljubljana leta 1987 močno zmanjšala – z 20 % na 2,2 % zaradi najnovejših tehnik intervencijske koronarografije in tudi same ekipe: »En sam zdravnik je nemočen, ekipa mora biti uigrana, složna, enotna.« Največje nagrada zanj pa so rešena življenja.

Zorc je dodala, da ateroskleroza še vedno ostaja zahrbtna bolezen, kjer so pomembni preventivni ukrepi in zdravila - statini. Pohvalila je tudi napredek v koronarni kirurgiji in nove tehnike, ki rešujejo življenja. Izpostavljena je bila preventiva s strani Breclja, kot so programi Dora, Zora in Svit. Udeležba v teh programih po njegovih besedah rešuje življenja.

V pogovoru so se dotaknili tudi robotike in in umetne inteligence v medicini, kjer so poudarili, da umetna inteligenca veliko doprinese medicini, a da pristnega odnosa zdravnik-bolnik ni mogoče nadomestiti. Govorili pa so tudi o razmerah v zdravstvu, o razmejitvi javnega in zasebnega, o žaljenju zdravnikov z »dvoživkami«, o plačevanju storitev, ozadjih, zavarovalništvu in korupciji v zdravstvu, o zdravstveni reformi itd.