»Kratek čas je bil med nami kot profesor, vendar je z njim med študenti Teološke fakultete zavel veter drugega vatikanskega koncila,« se je v pozdravnem nagovoru študentskih let spomnil p. dr. Christian Gostečnik, novi dekan Teološke fakultete, ki skupaj s slovenskimi jezuiti simpozij organizira.

Uvodno predavanje je imel France Pibernik, ki je v predavanju Usodnost Truhlarjevega pesniškega zdomstva izpostavil, da je prav zdomstvo vplivalo na njegovo pesniško ustvarjanje. Še pred drugo svetovno vojno – po njej se je Truhlar umaknil na Koroško, od tam pa odšel v Rim, kjer je vstopil v jezuitski red – je pisal in objavljal pesmi v šolskih revijah. Prve resnejše objave so poznane iz revije Meddobje, ki jo je leta 1954 začela izdajati Slovenska kulturna akcija v Argentini. V Buenos Airesu je Truhlar na pobudo urednika Meddobja Zorka Simčiča izdal tudi prvi dve pesniški zbirki: Nova zemlja (1958) in Rdeče bivanje (1961).

Da zbirki, ki sta bili v domovini prepovedani in nedostopni, pomenita izjemno novost v slovenski povojni poeziji. »V pesmih izstopa religiozna tematika, samosvoj pesniški izraz, očiten je vpliv rimskega okolja kakor tudi vpliv sodobne evropske poezije,« je dejal Pibernik in posebej izpostavil slikarske elemente v Truhlarjevi poeziji, posebej uporabo barv. Čeprav je literarna kritika Truhlarjevo pesništvo prezrla in ga še do danes ni uspela ovrednotiti, je bilo, predvsem v katoliških medijih, nekaj zapisov o truhlarjevih zbirkah. Pibernik je na simpozij posebej opozoril na zapis Alojza Rebule v Družini v začetku sedemdesetih let, ko je jasno zapisal, da smo končno dobili slovensko poezijo, s katero se napojiš sredi puščave.

Drugi predavatelj Madžar Mihaly Szentmartoni pa je govoril o Truhlarjevi mistiki – od duhovne teologije do teologije duhovnega izkustva. Poudaril je, da je bil Truhlar eden od ustanoviteljev inštituta za duhovnost na Papeški univerzi Gregoriana, kjer je deloval četrt stoletja. »Njegov duh, njegovo spoznanja in njegovi izsledki so med nami še danes živi. Truhlar je vpeljal v študij duhovne teologije nove teme, ki so prinesle in še prinašajo izziv in usmeritev pri delu mnogih strokovnjakov. Začel je proces znotraj duhovne teologije, ki se še danes nadaljuje,« je dejal profesor z rimskega inštituta in poudaril: »Truhlarjeva teologije je poezija, njegova poezija je mistika.«

Simpozij se bo nadaljeval ob 15. uri, ko bodo o Truhlarju govorili Janez Juhant, Denis Poniž in Marija Stanonik, v drugem sklopu, ki se bo začel ob 17. uri, pa Ivan Platovnjak, Rafko Valenčič in Igor Bahovec. Simpozij se bo sklenil zvečer s predavanjem p. Marka Rupnika in p. Lojzeta Bratine.

Foto: Jože Potrpin