Lani uveljavljena nova evropska zakonodaja na področju Skupne kmetijske politike s ciljem prestrukturiranja evropskega kmetijstva za dosego ciljev zelenega prehoda med drugim predvideva opustitev obdelave 4 % kmetijskih zemljišč, povečanje količine organsko pridelane hrane za 25 % in polovično zmanjšanje škropiv do leta 2030.

V EU dohodki kmetov upadli za 8 %

Po mnenju poznavalcev je bilo leto 2023 bržčas najtežje v zadnjem desetletju za slovenskega in evropskega kmeta. Prof. dr. Emil Erjavec z ljubljanske univerze poudarja, da so v EU dohodki kmetov v povprečju upadli za 8 %, v nekaterih državah članicah tudi za nad 30 %. Obenem so kmete pestile še visoke cene energentov, inflacija, uvoz poceni kmetijskih pridelkov iz Ukrajine.

Ključne zahteve

Slovenski kmetje so se pridružili vseevropskim protestom kmetov, ključne zahteve pa so drugačna ureditev naravovarstvenih pravil, odprava vodovarstvenih pasov, ukinitev davkov za območja z omejenimi dejavniki in preprečitev razlastitve kmetov za namen izgradnje suhih zadrževalnikov, pojasnjujejo v NSi.

Skrajni čas za pogovor o novi viziji kmetijske politike

Zato v stranki zahtevajo sklic nujne seje parlamentarnega Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, češ da je skrajni čas za pogovor o novi viziji kmetijske politike. Njen glavni namen je, da se začne rešitve iskati v dogovoru za pogajalsko mizo in ne na ulici, vzpostaviti dialog med deležniki, da ne bo ogrožena prihodnost slovenskega kmetijstva. Kmetje namreč potrebujejo pomoč pri prestrukturiranju in podporo pri prizadevanjih za ohranitev narave in okolja.

Vlada bo s takim odnosom prisilila kmete na ulice

Po mnenju dr. Vide Čadonič Špelič tudi nova kmetijska ministrica Mateja Čalušić po stari navadi predsednika vlade dr. Roberta Goloba veliko posluša, nekaj obljubi, ne naredi pa nič. Poslanka se zato boji, da bo vlada s takim odnosom prisilila kmete, da bodo šli množično na ulice in zahtevali svoje pravice.

Ključna jasna časovnica

»S sklicem nujne seje želimo opozoriti na zahteve kmetov in začeti snovanje nove kmetijske politike, ki bo v prihodnosti zelo drugačna, saj govorimo o trajnostnem kmetovanju,« je poudarila. V NSi vlado pozivajo, naj resno upošteva zahteve kmetov in z njimi vodi ustrezen dialog, zlasti pa naj jim predstavi jasno časovnico.

Zeleni prehod ne izključno na račun kmeta

Kmetje se morajo pripraviti tudi na prilagoditev slovenskega in evropskega kmetijstva na zeleni prehod, ki je potreben in pomemben, a ne izključno na račun kmeta, je prepričana dr. Vida Čadonič Špelič: »Nujno je spregovoriti o tem, ali je možno sedanjo kmetijsko politiko, ki se izvaja med letoma 2023 in 2027, vsako leto revidirati tako, da bo usmerjena ciljno na kmete in ne proti njim.«

Kako kmetu nadomestiti izpad dohodka

V NSi se zavedajo, da so bili slovenski in evropski kmetje spodbujani k intenzivnemu kmetovanju in četudi bo treba s tem prenehati, se bodo morale vlade in Evropska komisija vprašati, kako kmetu nadomestiti izpad dohodka, da bo še naprej kmetoval. »Kmetijstvo bi se lahko skrčilo do te mere, da bomo odvisni od drugih držav, v katerih so standardi predelave hrane bistveno nižji. Do tega ne sme priti, ker si tega potrošnik ne zasluži,« je izpostavila.

Morajo se slišati, razumeti in najti rešitve

Z zahtevo za sklic nujne seje želi NSi pozvati vse deležnike k dialogu, naj se torej reprezentativne kmečke in okoljske organizacije, politiki in uradniki usedejo za skupno pogajalsko mizo in pridejo do rešitev, ki bodo ustrezale vsem. Kajti morajo se slišati, razumeti in najti rešitve, je prepričana dr. Vida Čadonič Špelič. In še, da mora imeti politika zlasti vizijo in poznati naše kmetijstvo, v EU pa moramo zagovarjati slovensko kmetijstvo, povsem drugačno od kmetijstva velikih evropskih držav.

Naša majhnost mora postati naša prednost

»Naša majhnost mora postati naša prednost. Želimo, da se vzpostavi pravočasen dialog tudi o zelenem prehodu. Kmetje potrebujejo zlasti pomoč pri prestrukturiranju in podporo pri prizadevanjih za ohranitev narave in okolja. Treba je predvsem izpogajati izjeme, zaradi katerih bo slovenski kmet, sploh male družinske kmetije, še vedno preživel in prideloval slovensko hrano,« je sklenila poslanka.