Zapri
Iskanje

Ukrajina: kulturni spomeniki še vedno ogroženi, tudi kijevska stolnica sv. Sofije

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 11. 08. 2022 / 00:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.08.2022 / 21:10
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ukrajina: kulturni spomeniki še vedno ogroženi, tudi kijevska stolnica sv. Sofije

Ukrajina: kulturni spomeniki še vedno ogroženi, tudi kijevska stolnica sv. Sofije
Stolnica sv. Sofije v Kijevu. FOTO: Wikipedia
Kijevska stolnica sv. Sofije je del Unescove svetovne kulturne dediščine in velja za osrednji simbol ukrajinske istovetnosti.

Že od vsega začetka vojne v Ukrajini, 24. februarja letos, v državi vlada velika zaskrbljenost, da bi ruska vojska ciljno obstreljevala dragoceno svetišče, ga poškodovala ali celo uničila. Za kulturne spomenike v Ukrajini so v zadnjih mesecih zaskrbljeni tudi pri Unescu, saj je na njihov seznam svetovne kulturne dediščine uvrščenih več tamkajšnjih objektov, med drugim tudi znameniti samostan Kijevsko-Pečerska lavra, znana tudi kot Kijevski samostan v jamah, sicer sedež Ukrajinske pravoslavne cerkve, ki je nekdaj pripadala moskovskemu patriarhatu. Čeprav se je omenjena Cerkev jasno izrekla proti ruski agresiji, pa je verjetnost, da bi Rusija namerno obstreljevala samostan v jamah, po nekaterih ocenah precej majhna.

Kijevsko-Pečerska lavra. FOTO: Wikipedia

Po začetnem Unescovem popisu v prvih mesecih oboroženega spopada je vojna delno ali v celoti uničila prek 50 kulturnih spomenikov v Ukrajini, občasno pa iz države še vedno poročajo tudi o tovrstni škodi. Po navedbah predstavnikov Unesca je težko dobiti natančne informacije, pri poizvedovanju je potrebna velika mera previdnosti. Unesco poročilo o škodi vsak dan dopolnjuje, število poškodovanih objektvo pa vztrajno narašča. Kot zatrjujejo pri omenjeni organizaciji, je »ogrožena dediščina človeštva«.

Glavna direktorica Unesca Audrey Azoulay je že marca pisala ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in izrazila zaskrbljenost zaradi ohranjanja kulturne dediščine v Ukrajini.

Sistem belo-modrih oznak za prepoznavanje območij svetovne dediščine

Lazare Eloudou Assomo, direktor Unesca za svetovno dediščino, je v pogovoru za medije pred časom izjavil, kako so »za prihodnje generacije dolžni storiti vse, kar je v naši moči, da bi rešili dediščino te države«. Že v letošnji pomladi so bili pri Unescu zelo zaskrbljeni zaradi bombardiranja ukrajinskega mesta Černihiv, v katerem so stavbe iz 9. do 13. stoletja.

Da bi preprečili nadaljnje uničevanje, sta Unesco in ukrajinska vlada razvila sistem belo-modrih oznak za prepoznavanje območij svetovne dediščine, glavna direktorica Unesca Audrey Azoulay pa je že marca pisala ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in izrazila zaskrbljenost zaradi ohranjanja kulturne dediščine v Ukrajini.

Cerkveni očetje - stolnica sv. Sofije v Kijevu. FOTO: Wikipedia

Osrednja zgradba krščanske kulture v Vzhodni Evropi

Stolnica sv. Sofije v ukrajinski prestolnici Kijev je ena najpomembnejših zgradb krščanske kulture v Vzhodni Evropi. Po »krstu Kijevske Rusije« leta 988 so jo začeli graditi v začetku 11. stoletja, kot nekakšno zibelko krščanstva v Rusiji, skozi stoletja pa so jo večkrat porušili, obnovili in razširili. Zavetnica mogočne stolnice je Sofija, grški simbol modrosti. Od leta 1990 je svetišče na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.

Ker se ločene Cerkve - Ruska in Ukrajinska pravoslavna cerkev ter Vzhodna cerkev bizantinskega obreda, ki je povezana z Rimom - niso mogle dogovoriti o lastništvu in pristojnosti, je ukrajinska vlada kompleks stavb znova razglasila za muzej, kot je to storila že v sovjetskem obdobju. Leta 2018 pa je tam zasedala sinoda, na kateri sta se dotlej dve ločeni ukrajinski pravoslavni Cerkvi združili in razglasili za avtokefalno (samostojno in tako neodvisno od Moskve) Ukrajinsko pravoslavno cerkev. Januarja 2019 so tu obhajali božično bogoslužje v navzočnosti tedanjega predsednika Petra Porošenka

Razsežnosti stolnice sv. Sofije - sedem kupol, pet ladij, 37 metrov dolžine, 55 metrov širine in do 29 metrov višine - so bile za sodobnike nekaj izjemnega.

Središče kulturnega in političnega življenja staroruskega ljudstva

Škofijska cerkev, zgrajena po bizantinskem vzoru, predvsem po zgledu Hagije Sofije v Carigradu, je bila v srednjem veku središče kulturnega in političnega življenja staroruskega ljudstva. Tu so nekdaj ustoličevali kijevske kneze. Njene razsežnosti - sedem kupol, pet ladij, 37 metrov dolžine, 55 metrov širine in do 29 metrov višine - so bile za sodobnike nekaj izjemnega.

Središče ruskega krščanstva se je tako kot politično središče po mongolskem vdoru v 13. stoletju preselilo iz Novgoroda v Moskvo. Vendar pa Kijev - tako kot za Srbe »polje črnih ptic« na današnjem Kosovu – za Ruse ostaja sveta zemlja kot domovina njihovih prednikov. V poznejših stoletjih so kijevsko stolnico sv. Sofije vedno bolj uničevali novi in novi vpadi krimskih Tatarov.

Sarkofag Jaroslava Modrega. FOTO: Wikipedia

3.000 kvadratnih metrov fresk, 260 kvadratnih metrov mozaikov

Prvo obnovo so izvedli okoli leta 1630. Po velikem požaru leta 1697 je dal car Peter I. cerkev v celoti obnoviti v ukrajinskem kamnitem baročnem slogu. Dominantni zvonik (1699-1707) je bil leta 1851 znova povišan in zdaj meri 76 metrov. V času Sovjetske zveze so cerkveni kompleks leta 1934 zaprli in ga spremenili v muzej.

V stolnici, kjer so nekoč pokopavali kijevske kneze, je shranjen tudi sarkofag Jaroslava Modrega, ki je umrl leta 1054.

V cerkvi je danes okoli 3.000 kvadratnih metrov fresk in približno 260 kvadratnih metrov mozaikov. Posebej izstopajoča sta velikanski mozaik »Matere Božje v molitvi« v apsidi in Kristus Pantokrator v glavni kupoli. V stolnici, kjer so nekoč pokopavali kijevske kneze, je shranjen tudi sarkofag Jaroslava Modrega, ki je umrl leta 1054.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh