Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je včeraj v Washingtonu skupaj z nekaterimi evropskimi voditelji srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ta pa se je minuli konec tedna na Aljaski sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kljub precejšnjim upom za skorajšnji zaključek vojne v Ukrajini pa sta se državna voditelja žal razšla brez konkretnega mirovnega načrta.

V mednarodnih pogajanjih se ne sme razpravljati le o ozemlju, temveč tudi o pravicah in življenjih prebivalcev Ukrajine.

Višji nadškof Ševčuk: pri političnih pogajanjih ne gre zgolj za ozemlja

Že pred ponedeljkovim obiskom predsednika Zelenskega v Washingtonu je voditelj Ukrajinske grškokatoliške Cerkve, višji nadškof Svjatoslav Ševčuk, v svojem tedenskem nedeljskem nagovoru poudaril, da se v mednarodnih pogajanjih ne sme razpravljati le o ozemlju, temveč tudi o pravicah in življenjih prebivalcev Ukrajine.

Cerkveni dostojanstvenik je spomnil, poročajo vatikanski mediji, da 183 tednov po začetku ruske invazije vojna v Ukrajini kljub diplomatskim prizadevanjem še ni končana. Ob tem je opozoril na nedavne napade, med drugim na raketno obstreljevanje osrednje tržnice v mestu Sumi, ter napade na območjih Zaporožja, Dnjepropetrovska, Hersona in Nikolajeva.

Ševčuk se je zahvalil vsem državam, ki pritiskajo na Rusijo in podpirajo Ukrajino, obenem pa poudaril, da se mednarodni pogovori ne smejo omejiti zgolj na vprašanje ozemelj: »Ukrajina ni ozemlje. Ukrajina so ljudje,« je dejal višji nadškof ter opozoril na človekove pravice, predvsem pravico do življenja, svobode in nacionalne istovetnosti.

Višji nadškof Svjatoslav Ševčuk. FOTO: Vatican Media

»Ukrajina stoji, Ukrajina se bori«

Glede vrha med predsednikoma Združenih držav in Rusije 15. avgusta na Aljaski je Ševčuk izrazil upanje, da bo to začetek vrste resnih prizadevanj za konec vojne. Kot je opozoril, se Rusija ne bori za ozemlje, temveč za vpliv. Ta neokolonialna ideologija po mnenju cerkvenega voditelja ogroža zavest sodobne družbe.

Ševčuk je nedeljski nagovor sklenil z besedami: »Ukrajina stoji, Ukrajina se bori.« Mednarodno skupnost je pozval, naj ne pozabi na ljudi na okupiranih ozemljih in naj v pogajanja vključi vprašanje človekovih pravic.

Prebivalci Ukrajine politikom ne zaupajo več, pač pa v vedno večjem številu Boga prosijo za mir.

Trump: začetek priprav na srečanje med Putinom in Zelenskim

Ameriški predsednik Trump je po včerajšnjem srečanju z evropskimi voditelji v Beli hiši v objavi na družbenih omrežjih zapisal, da je opravil tudi pogovor z ruskim kolegom Putinom ter se že začel dogovarjati za srečanje med Putinom in Zelenskim. Dodal je še, poroča STA, da bo njunemu srečanju sledilo tristransko srečanje voditeljev Ukrajine, Rusije in ZDA.

Na sestanku z evropskimi voditelji in Zelenskim v Beli hiši so po Trumpovih besedah razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki bi jih »zagotovile različne evropske države ob usklajevanju z ZDA«. Putin naj bi na to pristal že pred začetkom sestanka.

Mira Milavec. FOTO: Tatjana Splichal

Mira Milavec: Ukrajinci bi tudi popustili, samo da bi zavladal mir

Sodelavka Karitas Spes Mira Milavec pa je v pogovoru za Radio Ognjišče pojasnila, da prebivalci Ukrajine politikom ne zaupajo več, pač pa v vedno večjem številu Boga prosijo za mir. V nedeljo, ko bodo praznovali 34. obletnico osamosvojitve, je predsednik Zelenski prvič sklical državni dan molitve za mir.

Po besedah Milavčeve so Ukrajinci v teh dneh še posebej okrepili molitev, »tudi tisti, ki niso tako vključeni v Cerkev«, saj se zavedajo, da je to nujno potrebno: v državnih voditeljih namreč ne vidijo več nobenega upanja. Že dan pred velikim šmarnom, pred srečanjem Trumpa in Putina, je Cerkev v Ukrajini priredila dan molitve in posta za blagoslov pogajanj, pa tudi sicer se po vsej Ukrajini vrstijo molitve za mir, še posebej molitve rožnega venca.

Ljudje si resnično želijo miru, zato so pripravljeni tudi odstopiti od svojih zahtev, je še pojasnila Milavčeva. Seveda je težko govoriti za vse, saj so mnogi izgubili življenje za del Ukrajine, ki je zdaj pod okupacijo, »ampak si miru vsekakor želijo. Mislim, da nisem srečala človeka, ki bi rekel, da se je treba bojevati; potreben je mir, ki si vsi neskončno želijo.«