O prednostih in pasteh umetne inteligence je veliko povedal že papež Frančišek, o tej tehnološki revoluciji pa že več let premišljuje tudi Papeška akademija za življenje, vatikanski organ, ki se osredinja na vprašanja, povezana z bioetiko. Člane akademije so k temu spodbudili tisti, ki jih to vprašanje najbolj neposredno zadeva. Kot je v pogovoru za vatikanske medije pojasnil nadškof Paglia, to ponazarja njegovo srečanje s predsednikom Microsofta: Brad Smith je cerkvenemu dostojanstveniku priznal, da 50.000 inženirjev s sedežem v ameriškem Seattlu dela pod nenehnim pritiskom inovacij ter da so meje med stroji in ljudmi pogosto nejasne, zato je prosil za »pomoč Cerkve«, da bi jih bolje opredelila.

Na to skrb se je takoj odzval papež Frančišek: rezultat tega je bil »Rimski poziv za etiko umetne inteligence«, ki so ga 28. februarja 2020 v Rimu pod okriljem Papeške akademije za življenje podpisali Microsoft, IBM, FAO in italijanska vlada. Odtlej so se pobudi pridružili številni drugi podpisniki, med njimi šestnajst predstavnikov različnih religij, ki so se 10. julija 2024 zbrali ob spomeniku miru v japonski Hirošimi, kalifornijsko podjetje Cisco, nekaj tednov pred tem pa tudi Anglikanska cerkev.

Nadškof Paglia se zavzema za etične in pravne predpise, vzpostavljene z mednarodnimi sporazumi, posebej na področju upravljanja velikih količin podatkov.

Prispevek religij k oblikovanju etike umetne inteligence

Čeprav »Rimski poziv za etiko umetne inteligence« uradno ni del papeškega učiteljstva kot recimo dokument »Antiqua et Nova«, podobno odraža željo Svetega sedeža, da podpre osrednjo vlogo človeške osebe na tej novi tehnološki meji. Da bi to poudaril, je nadškof Paglia uvedel novotvorjenko »algoretika« (algoritemska etika) kot protiutež »algokraciji«, ki se nanaša na tiranijo algoritemskih izračunov zunaj nadzora njihovih ustvarjalcev.

V tem pogledu lahko religije skupaj z univerzami in širšo družbo pomagajo velikim korporacijam in oblikovalcem politike privzgojiti etično zavest o umetni inteligenci. Italijanski nadškof se zavzema za etične in pravne predpise, vzpostavljene z mednarodnimi sporazumi, posebej na področju upravljanja velikih količin podatkov.

»Sanjam o sporazumu, podobnem pariškemu podnebnemu sporazumu iz leta 2015, ki bi bil namenjen nastajajočim in podobnim tehnologijam, predvsem umetni inteligenci,« tako Paglia, ki poziva skupino G20 in Združene narode, naj »prevzamejo odgovornost«.

Resnično tveganje je, da bomo tehnologizirali človeka, namesto da bi počlovečili tehnologijo.

Reševanje krščanske humanistične antropologije

Prav v okviru skupine G7 pod italijanskim predsedstvom v Apuliji se je papež Frančišek, ki je sedel med Giorgio Meloni in Emmanuelom Macronom, junija lani zavzel za »prostor za pomemben človeški nadzor« nad umetno inteligenco. »Resnično tveganje je, da bomo tehnologizirali človeka, namesto da bi počlovečili tehnologijo,« opozarja nadškof Paglia in poziva k obnovi humanizma: »Naj se vse znanosti združijo kot v času renesanse. Verni in neverni, pesniki in fiziki, filozofi in teologi. Vsi moramo ustvariti zavezništvo, ki nam bo pomagalo rešiti človeštvo.«

Cerkev ima na tem področju zelo veliko odgovornost, meni nadškof Paglia in spomni, kako katoličani že od začetka izpovedujemo, da je Beseda, Logos, postala meso. »Ni postala avatar,« pojasnjuje predsednik Papeške akademije za življenje in ob tem navaja zaskrbljujoče napovedi japonskega fizika Hiroshija Ishigura, ki jih je pred nekaj leti izrekel na konferenci v Vatikanu. Ishiguro, ki je ustvaril lastnega klona, govori o sedanjem človeštvu kot zadnji organski generaciji, naslednja pa naj bi bila sintetična, sestavljena iz litija ali drugih materialov. »Soočili bi se s korenito preobrazbo tega, kaj sploh pomeni biti človek,« opozarja nadškof Paglia.

Nadškof Paglia je izrazil upanje, da bo morda vendarle mogoče ovreči znani dovtip: »ZDA uvajajo izboljšave, Kitajska jih kopira, Evropa pa ureja.«

Odgovornost Evrope

Za ozaveščanje in spodbujanje etičnega pristopa k umetni inteligenci vatikanski predstavnik potuje po svetu in predstavlja pobudo »Rimski poziv«. Pred približno letom dni je obiskal Indijo: v najbolj naseljeni državi na svetu je zbral podpise škofov, s čimer je Indijska škofovska konferenca postala prvi tovrstni organ, ki je podprl omenjeno besedilo. Indija je v začetku tedna sopredsedovala pariškemu vrhu o umetni inteligenci, na katerem je Sveti sedež zastopal vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Richard Gallagher.

Nadškof Paglia ima kot pozoren opazovalec dogajanja v francoski prestolnici veliko upanje za Evropo, ki jo poziva, naj se prebudi v tej tekmi, v kateri prevladuje kitajsko-ameriški duopol. Kot ugotavlja, ima Evropa zaradi svojega dva ali tri tisoč let starega humanističnega izročila edinstveno občutljivost; treba jo je vključiti v ta tehnološki svet, ki se je razvil predvsem na Kitajskem in v Združenih državah.«

Čeprav je stara celina prikrajšana glede virov, mora po mnenju nadškofa Paglie prevzeti večjo odgovornost pri razvoju tehnologije in znanstvenih raziskav, da bi jih vključila v antropološko sfero. To je, opozarja cerkveni dostojanstvenik, nujen pogoj: »V nasprotnem primeru tvegamo, da bo hitrost tehnologije presegla počasnost humanizma, počasnost predpisov.«

Na koncu je izrazil upanje, da bo morda vendarle mogoče ovreči znani dovtip: »ZDA uvajajo izboljšave, Kitajska jih kopira, Evropa pa ureja.«