Dunajski 'Inštitut za medicinsko antropologijo in bioetiko' se zavzema za nadaljno prepoved umetnega oplojevanja samskih žensk in istospolnih parov. »Dobrobit otroka je postavljena pred željo po otroku«, so zapisali v izjavi, ki je bila javnosti predstavljena minuli torek. Namerno ločevanje socialnega in biološkega starševstva v luči tehnik reproduktivne medicine, kot sta denimo darovanje semena ali jajčnih celic, v prvi vrsti ne spoštuje pravic otroka.

Inštitut je izrazil ostro kritiko do bioetične komisije pri uradu zveznega kanclerja, ki je minuli teden objavil rezultate glasovanja, v katerem je večina članov podprla pravico samskih oseb in istospolnih parov do uporabe reproduktivne medicine. Le šest izmed petindvajsetih članov komisije zakonske spremembe ni podprlo.

»Pošteno bi bilo, če bi obe stališči objavili kot enakovredni priporočili«, poudarjajo pri inštitutu. Ne politika ne 'zgolj večinsko glasovanje' ne moreta odločati o tem, 'kaj je dobro in kaj slabo', menijo predstavniki inštituta. Etika bi morala biti 'neodvisna od politike'.

Vsebinsko pri inštitutu večino stališč bioetične komisije zavračajo. Utemeljitev, da je izpolnitev želje po otroku 'za vsako ceno upravičena s samouresničenjem posameznika', le odpira vrata najrazličnejšim zlorabam. Podpora bioetične komisije spremembi zakona izhaja iz zahteve po od partnerske zveze neodvisni 'pravici do otroka za vsakogar', posledično pa bi morali v Avstriji umakniti tudi prepoved darovanja jajčnih celic in nadomestnega materinstva.

Nikakršnega razumevanja tudi ni za argument, da doslej še nobena raziskava ni v zadostni meri pokazala zapostavljenega položaja otrok iz istospolnih partnerskih zvez. V vsakem primeru je potrebno dobrobit otroka upoštevati pred željo po otroku, kajti 'otroci imajo pravico do matere in očeta, ne pa obratno'. Pri inštitutu prav tako zavračajo očitke zagovornikov spremembe zakona o reproduktivni medicini, ki opozarjajo, da otroci brez enega izmed staršev, v tem primeru omenjajo predvsem očeta, lahko ostanejo zaradi nesreče ali smrti, kar naj ne bi bilo dosti drugače od 'naravne očetove odsotnosti'. »Zagovorniki tega predloga očitno ne uvidijo, da se usodne dogodke, kot so nesreče in morebitna smrt v družini, etično drugače vrednoti kot dejstvo, da posameznik za otroka vnaprej načrtuje odraščanje brez enega izmed staršev«.