Zapri
Iskanje

Umori duhovnikov tudi v katoliških državah

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 05. 08. 2022 / 10:07
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 05.08.2022 / 11:17
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Umori duhovnikov tudi v katoliških državah

Umori duhovnikov tudi v katoliških državah
Na splošno se preganjanje kristjanov po vsem svetu zadnja leta nenehno stopnjuje. FOTO: Pixabay
V Mehiki so v letošnjem juniju ustrelili dva jezuita, v zadnjih 30 letih pa je bilo v državi umorjenih 58 duhovnikov: po podatkih katoliške človekoljubne organizacije Pomoč Cerkvi v stiski za nasilne smrti cerkvenih predstavnikov niso odgovorni zgolj islamski skrajneži.

Duhovniki torej ne umirajo le v deželah, ki ji pretresa islamistično nasilje, tudi v »katoliških« državah, kot je Mehika, ciljno usmerjeni napadi in nasilna dejanja, tudi umori, nad duhovniki niso nikakršna redkost. Pri človekoljubni organizaciji Pomoč Cerkvi v stiski so v letošnjem poletju poročali o umoru dveh jezuitov v severnomehiški zvezni državi Chihuahua: p. Javier Campos Morales in Joaquín César Mora Salazar sta postala žrtvi neznanega strelca, ko sta v svoji cerkvi ponudila zatočišče pred tem ugrabljenemu turističnemu vodiču.

V zadnjih treh desetletjih so v Mehiki umorili enega kardinala in 57 katoliških duhovnikov.

V zadnjih treh desetletjih so bili po navedbah omenjene človekoljubne organizacije umorjeni en kardinal in 57 katoliških duhovnikov. Vzrok njihovih smrti je pogosto dejstvo, da so se zoperstavljali vplivnim mamilaškim kartelom.

Na splošno se preganjanje kristjanov po vsem svetu zadnja leta nenehno stopnjuje: kot beležijo pri organizaciji Pomoč Cerkvi v stiski, je prek 200 milijonov kristjanov na svetu žrtev preganjanja, diskriminacije ali celo umorov. Med duhovniki je število žrtev prav tako visoko, saj si običajno prizadevajo za pravičnost in odločno nasprotujejo uporabi nasilja. Kot pojasnjujejo človekoljubni delavci, si škofje, duhovniki, redovniki in redovnice navadno želijo le v miru sobivati z domačini, skrajniške skupine pa to zavračajo in kristjane vztrajno preganjajo.

Kristjani pogosto veljajo za »moteče dejavnike«, ker opozarjajo na krivice in zahtevajo resnično enakopravnost vseh ljudi v posamezni državi.

Izključitev duhovnika iz občestva obenem neugodno vpliva na razmere v družbi in spodbuja »kulturo strahu«: kristjani pogosto veljajo za »moteče dejavnike«, ker opozarjajo na krivice in zahtevajo resnično enakopravnost vseh ljudi v posamezni državi, duhovniki pa v svojih župnijah ljudi spodbujajo k izobraževanju, pogosto jim nudijo varnost in zdravstveno oskrbo ter se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic.

Težave v Nigeriji

Žarišče za kristjane v muslimanskem okolju je trenutno Nigerija, najbolj naseljena afriška država, kjer vernike preganjajo teroristične milice, kot je Boko Haram. Samo v zvezni državi Benue v osrednji Nigeriji je bilo v zadnjih dveh mesecih ubitih najmanj 68 kristjanov, še več pa jih je bilo ugrabljenih ali razseljenih. Islamisti so na severu Nigerije želeli vzpostaviti versko državo, pri tem pa so zanje moteči tam živeči kristjani, ki po mnenju terorističnih milic sploh nimajo pravice do obstoja. Med islamskimi skrajneži vlada hudo versko sovraštvo: zanje je prava religija le islam, za vse druge pa po njihovem mnenju ni prostora.

»Rdeča sreda« vsako leto pritegne pozornost svetovne javnosti.

Poleg tega obstajajo etnični in gospodarski razlogi za preganjanje in ubijanje kristjanov v Nigeriji. Pastirji pretežno muslimanskega plemena Fulani se z velikimi čredami pomikajo proti jugu in odganjajo ali celo pobijajo tam živeče krščanske kmete ne glede na zakonito lastništvo.

Človekoljubna organizacija Pomoč Cerkvi v stiski opozarja na te in druge oblike nepravičnosti ter o njih obvešča s predavanji in razstavami. Vsako leto pozornost svetovne javnosti pritegne »rdeča sreda«, letos je predvidena 16. novembra, ko cerkve in znamenite stavbe v številnih državah sveta osvetlijo v rdeči barvi, da bi opozorili na preganjanje kristjanov.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh